Za vsak vrt se pravi kamen najde

Vrt še zdaleč ni le košček narave, v katerega zasajamo izključno rastline, temveč nam omogoča veliko več. Vanj lahko vključujemo različne elemente in materiale – tudi kamen.

0

Slovenija je bogata s kamninami. V alpskem in dinarskem svetu prevladuje apnenec, na Pohorju je precej granita in skrilavca, na Primorskem najdemo veliko laporja – tega so nekoč uporabljali za pokrivanje streh, tudi za tablice, na katere so otroci pisali s kredo. Kotline in doline so bogate s prodom, peskom in mivko. Zanimiv je tudi lehnjak, ki nastane, ko voda teče čez mah in se na njem nalaga apnenec.

Vsestranska uporabnost

Kamen je vsestranski material, ki ga lahko obdelanega ali neobdelanega na vrtu uporabimo za utrditev brežine, izdelavo stopnic, izgradnjo skalnjakov, tlakovanje poti, oblaganje zidov, kakšne posebne skale lahko uporabljamo tudi kot skulpture na vrtu, kamen je primeren tudi za ograje, klopi, mize …

Združljivost z okoljem

Nemalokrat se med snovalci in lastniki vrtov pojavi vprašanje, ali je kamen sploh primeren za posamezen vrt. Zlasti na nižinskih območjih Slovenije, kjer že v naravi redkeje srečujemo kamen, se pojavljajo pomisleki, da kamni in skale niso združljivi z okoljem. Drugod, kjer je v naravi več kamna, se pojavljajo ugibanja, ali je za vrt primeren neavtohtoni kamen. Ob takšnih pomislekih se najprej vprašajmo, ali imamo na vrtu samo avtohtone rastline. Skoraj zagotovo ne. Zato ni razloga, zakaj ne bi bile različne vrste kamnov zastopane po vrtovih na različnih koncih Slovenije, če so le všeč lastnikom vrta. Kamni namreč naredijo poseben vtis na vrtu, četudi uporabimo samo enega in zraven posadimo kakšno dopadljivo rastlino ali travo.

Skrivnost števil

Eden od zenovskih vrtov v Kjotu, imenovan Rjoanji, ki je bil postavljen leta 1450, ima 15 kamnov, ki so postavljeni v kompozicijskem zaporedju 3-5-7. Za Japonce so to srečna števila, zato pogosto združujejo kamne in razne druge elemente na vrtu in v domu po tem zaporedju. Če je skala impozantna, lahko stoji sama kot skulptura, dveh skal pa ni priporočljivo postavljati skupaj, štirih prav tako ne. Pač pa združite po tri ali pet skal, če jih je več, pa ni več pomembno, ali gre za parno ali neparno število. Zaželeno je, da so skale različnih velikosti – če denimo v vrt postavljate tri skale, naj bodo te v treh različnih dimenzijah, da se v vrt vnese razgibanost.

Svetlo na sonce, temno v senco

Bele apnenčaste skale so idealne za sončno lego, medtem ko je lehnjak, ki je rjavkaste barve in ga običajno v naravi najdemo v bolj senčnih predelih ter ob potokih gozdov, bolje postaviti v senčni del vrta, kjer ga kmalu začne preraščati mah. Različne vrste kamnov lahko tudi kombiniramo med seboj, le da je pri tem treba paziti na ubranost in domiselne, mehke prehode: tako, denimo, lahko postavimo na sončnem predelu vrta skalnjak iz belega apnenca, tik ob njem zasnujemo potko s kamnitimi ploskvami iz temnega apnenca, nekoliko naprej pod kakšnim drevesom ali ob vodnem motivu pa lahko uporabimo lehnjak.

V kombinaciji z rastlinami

Skale lahko odlično kombiniramo z določenimi rastlinami, medtem ko je z drugimi potrebna previdnost. Skal ni smiselno skrivati in mednje saditi rastline, ki bi kamne prerasle in zakrile. Idealne rastline v kombinaciji s skalami so okrasne trave, ker so nežne in navidezno omehčajo trdoto kamna, prav tako lahko imamo v bližini skal kakšno lepo drevo ali grmiček, kar je za rastline tudi koristno, saj se pod skalami zadržuje vlaga, ki jo črpajo korenine bližnje rastline.


V minimalistične vrtove se poleg zanimivih solitarnih rastlin podajo tudi impozantne skale. V senčnem predelu kateregakoli tipa vrta pa kamni lepo zaživijo v družbi praproti in mahu. Na severno stran hiše, kjer trava ne uspeva dobro, prekopljite tla, primešajte kremenčev pesek, na vrt položite vrtnarski filc in tja posadite kakšne sencoljubne okrasne rastline, na vrh pa nasujte svetli gramoz, ki bo posvetlil in poživil prostor ter ga naredil privlačnejšega. Ne nazadnje je prav to glavni namen snovanja vrtov s kamni – da okolica postane privlačnejša.

Fotografije: Jasna Marin

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *