Prizidek k stanovanjski hiši je včasih služil kot garaža z manjšim nadstropnim stanovanjem. Danes je svetel in z naravo povezan dom mladi družini.
Čeprav prizidek stoji v Ljubljani, je po prenovi v njem nekaj mediteranskega. Popolno odpiranje bivše garaže na oba zunanja prostora – dostopno dvorišče in intimni vrt – omogoča družini, da ga poleti uporablja kot pokrito nadstrešnico, kjer bivanje ne pozna meja med zunaj in znotraj; popolna belina večine vgradnih kosov dovoljuje pohištvu z močnim karakterjem, da zares zasije; bogate zavese pa v prostor mehko prepuščajo močno sonce.
Nava arhitekti so se prenove lotili celostno. Poleg tega, da so spremenili tlorisno zasnovo tako, da je v bivši garaži nastal dnevno-bivalni del, v nadstropju pa spalnica s kopalnico in prehodom v otroško sobo (le-ta je ostala v ‘matični’ hiši), so velik del svojega razmisleka o uporabi prostora namenili predvsem zunanjim površinam. Slednje so bile prej od objekta popolnoma odrezane in neizkoriščene, danes pa na novo zazelenjene in opremljene z vrtnim pohištvom delujejo kot integralni del objekta. Da se bo objekt še bolj zlil z vrtom, so poskrbeli tudi z zazelenitvijo fasade, ki se bo z leti obrasla z bršljanom.
Celotno stanovanje je tlakovano s teracom, ki se nadaljuje tudi v zunanje bivalne površine. Bele stene, belo pohištvo, bele vgradne omare in stopnice dajo vizualno prednost bogatim prostostoječim kosom pohištva: dvema kredencama, ki sestavljata kuhinjo; leseni jedilni mizi, ki jo obkrožajo secesijski Thonetovi stoli; bogati perzijski preprogi, ob kateri počiva pianino; in kaminski peči, ki prostoru vdahne pravo mediteransko dušo.
V nadstropju nas najbolj preseneti prehodna kopalnica. Namesto, da bi arhitekti ohranili izvirno zasnovo manjše kopalnice, so le-to odprli na hodnik in jo pretvorili v povezovalni prostor med spalnico in otroško sobo. V sredi tako najdemo okroglo mizico z dvema umivalnikoma, ob oknu prostostoječo kad, tuš kabina in sanitarije pa so zaradi večje intime umeščeni v dva manjša, z vrati ločena prostora. Kopalnica je tako več kot le v kot potisnjeni utilitarni prostor – je osrednji ambient jutranjega in večernega živžava.
Prekrasno so oblikovani tudi številni detajli – nevidna vrata, okna s tankimi okvirji, peresno lahke stopnice z minimalistično ograjo … Vsak poseg – na prvi pogled še tako nepomemben – prispeva k harmonični celoti.
Rezultat je gotovo dokaz, da je utilitarni prizidek lahko tudi več kot le post festum razmislek: v tem primeru je gotovo presežek svoje izvirne arhitekture.
Arhitektura: Nava arhitekti (Ana Ocvirk Šafar mag.ing.arh., Aleksander Lužnik mag.ing.arh.)
Fotografije: Boris Vranić
