Na vrhu Kozjaka nad Pesnico, kjer štajerski vinogradi nežno valovijo pod soncem in se razgled razprostira v 360-stopinjskem obzorju, stoji mogočna nova stavba. V njej se tradicija prednikov prepleta z drznimi vizijami mlajših rodov, les pa je nit, ki povezuje vse – od konstrukcije nove stavbe, hrastovih sodov v kleti do restavracije z imenitnim razgledom.
Zgodba hiše vina se je začela leta 1815, ko so benediktinci iz Admonta zasadili prve trte na tem posestvu. Leta 1938 je vinograd na Kozjaku nad Pesnico kupil dedek sedanje lastnice Mihaele Krsnik Kopše, in tako se je rodila družinska vinska tradicija, ki se prenaša po ženski liniji. »Mama je kmetijo in vinograde prevzela po dedku, jaz po mami, zdaj pa postopoma krmilo prevzemajo hčere – Lina, Lana in Lena –, ki pogumno stopajo na pot družinske tradicije,« pojasnjuje lastnica.
Tudi njen mož, Boštjan Kopše, poudarja, da rekonstrukcija nad staro vinsko kletjo ni bila zgolj gradbeni podvig, temveč dejanje zaupanja v prihodnost: »Z ženo in hčerami smo se odločili razširiti dejavnost in poleg vinske zgodbe je pri nas zaživela tudi kulinarika.« Tako je nad obstoječo betonsko kletjo zrasla nova stavba, prežeta s svetlo vizijo.
S sinergijo vizij do imenitne nove stavbe
Zakonca Kopše sta k projektu rekonstrukcije povabila tri arhitekte s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru – izr. prof. dr. Vesno Žegarac Leskovar, asist. Anjo Patekar in doc. dr. Marka Jaušovca, ki so pri tem projektu prvič združili moči.
Pred rekonstrukcijo je bila hiša vina skromen pritlični objekt s 100 kvadratnimi metri površine. »V okviru rekonstrukcije smo zasnovali povsem novo stavbo, ki zdaj obsega 500 kvadratnih metrov pritličja in dodatnih 300 kvadratnih metrov v nadstropju. Pritličje vključuje restavracijo, kuhinjo in destilarno, kar objektu daje večnamensko vlogo, medtem ko nadstropje ponuja prostore za različne dejavnosti. Kletni prostori ohranjajo zgodovinsko vrednost objekta in povezavo z vinogradniško tradicijo,« našteva Marko Jaušovec, ki hkrati poudari, da sta se v projektu harmonično uskladili moška in ženska energija.
Jaušovec je prevzel koordinacijo projekta z družino Kopše, kar je bil poseben izziv, saj je moral uskladiti različne izrazite poklicne profile in osebne vizije. Lastnik hiše vina, Boštjan, je kot elektroinženir s svojo strokovnostjo in inženirsko žilico dopolnil vizijo v izvedbenih detajlih. Arhitektki ter ženske iz družine Kopše pa so projektu dodale nežnost in umirjenost s toplimi barvnimi odtenki in opremo.
Les kot jedro, opeka kot objem
Pri zasnovi stavbe so se arhitekti osredotočili na uporabo lokalnih materialov, ki odražajo slovensko identiteto in zagotavljajo funkcionalnost ter estetiko. »Les smo izbrali kot primarni konstrukcijski material zaradi njegovih izjemnih lastnosti. Ne le da omogoča hiter in natančen proces gradnje, temveč ponuja tudi odlične gradbeno-fizikalne lastnosti, ki prispevajo k udobju bivanja. Les zagotavlja vrhunsko akustiko, dobro zvočno izolativnost ter naravno uravnavanje temperature in vlage, kar ustvarja prijetno bivalno okolje. Kot avtohton slovenski material dodatno poudarja lokalno povezanost projekta,« poudarja Vesna Žegarac Leskovar.
Za izvedbo so arhitekti sodelovali s strokovnjakom za montažno-skeletno gradnjo Friderikom Kagerjem, ki je zagotovil inženirsko natančnost lesenega prefabriciranega sistema. Poleg lesa so skrbno izbrali še en naraven material, ki izvira iz lokalnega okolja – opeko, ki v obliki stenskih oblog in dekorativnih pregrad podarja toplino notranjim prostorom.
Nežne barve in kamnine iz narave
»Pri zasnovi stavbe smo navdih za izbiro materialov in dekorativno barvno shemo črpali iz raznolikega vinogradniškega okolja in njegove edinstvene sestave tal. Hčerka lastnikov, Lina, nam je na začetku projekta priskrbela vzorce lokalnih kamnin – lapor, peščenjak, skrilavec in apnenec. Tla osrednjega prostora, ki se odpira proti terasi, smo obložili s teracom, izdelanim iz teh lokalnih kamnin. S tem smo ustvarili neposredno povezavo med notranjostjo in zunanjostjo, saj objekt dobesedno izhaja iz zemlje, na kateri stoji,« poudarja Anja Patekar in dodaja, da premišljena uporaba materialov poudarja lokalno identiteto in ustvarja harmoničen prehod med naravnim okoljem in arhitekturno zasnovo.
Ravna streha s terasami za rastline
Arhitekti so se pri projektiranju odločili za ravno streho; tako je objekt veliko nižji, kot bi bil z dvokapnico, ravna streha pa je omogočila tudi dodatne zelene terase in boljši izkoristek zgornjih prostorov. Da bi se navezali na lokalno arhitekturo z opečnatimi strehami, so zgornji del objekta obdali s sodobno opečnato fasado. Ta odraža duh okolice, hkrati pa zagotavlja zračnost in trajnost stavbe.
Za ogrevanje in hlajenje izkoriščajo toplotno črpalko, ki črpa energijo iz vrtin. Pozimi toplotna črpalka zagotavlja toploto za ogrevanje in hlad za tehnološke procese v kleti, poleti pa hladi prostore in toploto usmerja v pripravo tople vode. Za prezračevanje uporabljajo rekuperatorje, ki toploto odvodnega zraka vračajo nazaj v prostor, s čimer povečujejo energijsko učinkovitost.
Les kot srce tudi v kleti
V vinski kleti, zgrajeni iz betona, je obilo lesa, saj so tam številni sodi iz hrastovega lesa, eden pa iz akacije. »Leseni sodi, kakršne je nekoč uporabljal pradedek, ostajajo ključni element vinarstva kljub napredku tehnologije in uporabi posod iz nerjavečega jekla, ki omogočajo lažje vzdrževanje higiene in temperature,« opozarja Lina Kopše. »Les namreč privlači zaradi svoje naravne nepredvidljivosti, ki omogoča mikrooksidacijo in raznolikost letnikov, kar dodaja vinu poseben značaj.«
V kleti izstopa jajčast leseni sod, oblikovan po zlatem rezu. »Medtem ko druge posode zahtevajo mešanje zaradi droži, jajčast sod zagotavlja naravno termiko in enakomerno zorenje, njegova oblika pa omogoča neprekinjeno gibanje tekočine brez robov, kar odpravlja potrebo po mešanju vina,« razlaga Lina. Lana pa izpostavi, da se les nenehno uporablja tudi v kuhinji in restavraciji, kjer marsikatero jed postrežejo na lesenih deskah, udobje pa zagotovo pričarajo tudi mize in stoli iz lesa. Na njih gostje ob vinu in kulinariki uživajo v razgledu na griče in devet hektarjev vinogradov, kjer se prideluje ekološko vino. V tem prostoru, kjer se čas zdi ujet v nežni harmoniji med naravo, tradicijo in prihodnostjo, tako les, kulinarika in žlahtna kapljica vabijo, da se obiskovalec prepusti trenutku in začutijo dušo Kozjaka v raznolikosti okusov in pogledov.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Hiša vina Doppler, Jasna Marin, vizualizacije Marko Jaušovec, Anja Patekar, Vesna Žegarac Leskovar
