Lastna hiša še danes na sončni strani Alp velja za simbol stabilnosti, simbol življenjskega uspeha. Mnogim Slovencem namreč gradnja ali nakup lastne nepremičnine predstavlja več kot le finančno odločitev, opredmeti neke vrste osebni cilj in uresničitev dolgoletnih sanj. Prostor, kjer družina raste in kjer se ustvarjajo spomini. Prostor varnosti in sožitja, kjer ima posameznik vso svobodo pri oblikovanju lastnega življenjskega prostora. A pot do lastne hiše je danes bistveno težja kot nekoč.

Ko se pogovarjam s starimi starši, se čudijo, da ljudje za gradnjo potrebujejo kredit. Kakšen kredit? Oni so malo privarčevali, malo podedovali, predvsem pa zavihali rokave. Danes ni več tako. Gradnja hiše je verjetno največja življenjska odločitev, vsaj v finančnem smislu, ki jo posameznik oziroma družina sprejme. Predvsem pa odločitev, ki večinoma ni le hipna, temveč oblikuje življenjski standard in izdatke za nadaljnjih nekaj deset, dvajset, trideset let.

V tujini, sploh med germanskimi narodi, je potreba po lastništvu nepremičnine precej manjša. Nemčija ima enega najnižjih odstotkov lastnikov nepremičnin (približno polovico), v Švici si nepremičnino lasti le 40‒45 % državljanov, v Avstriji se odstotek giblje okoli 60 %. Razlog za to je dobro urejen sistem najema, pa tudi kultura in cene na tržišču. Dejstvo je, da se naše potrebe skozi različna življenjska obdobja spreminjajo, zato se marsikdo ne želi finančno vezati na eno samo nepremičnino, saj ta že v nekaj letih ne bo zadostovala njegovim bivalnim potrebam.

V Sloveniji je mentaliteta drugačna. So se pa tudi na sončni strani Alp bivalne potrebe v zadnjih letih spremenile, opozarja arhitektka Nina Vodopivec, ki razloge pripisuje dogajanju v zadnjih nekaj letih, predvsem epidemiji: »Naše bivalne potrebe so se v zadnjih desetletjih pošteno spremenile, tudi po zaslugi epidemije, ki je poskrbela, da so se naša bivalna okolja čez noč preobrazila tudi v delovna. Z gospodarsko rastjo in višjimi pričakovanji se povečujejo tudi naše potrebe. Če je povprečna uporabna površina stanovanja pri nas leta 1971 znašala 57 m2, je ta danes mnogo večja – 82 m2. A ob iskanju novega, večjega domovanja je marsikdo soočen s kruto realnostjo, cene gradnje so se v zadnjih nekaj letih drastično povišale.«

Zaradi visokih stroškov, povezanih z gradnjo ali prenovo, si danes marsikdo težko privošči večje, prenovljeno domovanje, da o mladih, ki so se šele znašli v vrtiljaku nepremičninskega trga in nakupu prve nepremičnine, sploh ne govorimo. Seveda je vsota, ki jo boste odšteli, odvisna od različnih dejavnikov, tako velikosti objekta in parcele kot lokacije. Sogovornica strošek novogradnje, z vključeno parcelo, ocenjuje na od 400.000 do 600.000 evrov, velika razlika pa je odraz številnih dejavnikov, ki lahko močno vplivajo na končno ceno, na primer lokacija, tip gradnje, oprema … »Pri objektu na ključ boste na primer plačali od 20 od 30 odstotkov več, v nasprotnem primeru pa boste morali bistveno več dela vložiti sami, poleg tega je treba upoštevati še svoj čas, dopuste. V primeru gradnje na ključ je selitev precej bolj lagodna, saj le prineseš škatle s svojimi stvarmi in je proces končan,« pojasni arhitektka.

Cene zemljišč so se v zadnjih letih od nekaj deset evrov na m2 dvignile na nekaj sto evrov na m2, odvisno od lokacije zemljišča in opremljenosti. Po drugi strani pa se cena zidane in montažne hiše danes ne razlikuje veliko oziroma so razlike praktično minimalne. Poleg najbolj očitnih izdatkov je treba upoštevati še vrsto drugih, od projektne dokumentacije, geodetskih storitev, gradbenega dovoljenja, komunalnega prispevka do zunanje ureditve in opreme notranjosti.

Kakšne so cene v praksi?

Za realno sliko smo se obrnili kar na skupine na Facebooku, ki združujejo posameznike, ki gradijo, so gradili ali pa se za gradnjo šele odločajo. Po komentarjih sodeč, je večina za novogradnjo plačala od 300.000 do 500.000 evrov, vendar gre za projekte, ki šele potekajo ali pa že nekaj let stojijo. Tudi zato je razpon precejšen, dodatno ga pojasnijo še različne lokacije. Za parcelo v Prekmurju boste namreč odšteli precej manj kot za zemljišče v Kranjski Gori, razlika pa močno vpliva na končni znesek.

Po temeljitem izračunu in preglednici stroškov, ki nam jo je poslal eden izmed sogovornikov, je mogoče lepo ovrednotiti tudi posamezne postavke, na katere marsikdo ob začetku gradnje niti ne pomisli. Končni znesek gradnje objekta s 155 m2 neto površine in garažnim prizidkom ter samostojno lopo je bil 440.000 evrov, iz stroškovnika pa je razvidno, da strošek nakupa parcele ni upoštevan, prav tako ni dokončana okolica, kar bo naneslo še nekaj dodatnih tisočakov. Za gradnjo so izbrali brušeno zidno opeko, za konstrukcijo, vključno z betonskimi elementi, talno ploščo in končano streho pa so odšteli 135.000 evrov. Precejšen strošek predstavljajo tudi notranja vrata, in sicer 43.000 evrov (20 vrat, znesek pa vključuje še omare na hodniku), nekaj več, 47.000 evrov, pa so odšteli za LES/ALU okna in sistem drsnih vrat z aluminijastim okvirjem.

Končni znesek naslednjega sogovornika je bil še nekoliko višji in je znašal 560.000 evrov. V ta znesek je vključen tudi strošek parcele v višini 78.000 evrov. Dodatno so navedeni stroški dokumentacije (gradbeno dovoljenje, priklopi, takse), ki so znašali nekaj več kot 35.000 evrov, od tega so 14.000 evrov namenili za komunalni prispevek, na katerega marsikdo ob začetku gradnje pogosto ne računa. Za pripravljalna dela (drenaža, nadzornik geodetske meritve, zemeljska dela, podporni nosilni zid) so odšteli nekaj več kot 47.000 evrov. Največji delež je tudi v tem primeru predstavljala konstrukcija objekta s temeljno ploščo – za hišo na ključ so odšteli slabih 265.000 evrov (140 m2, prav tako gradnja z brušeno zidno opeko). Sogovornik navaja tudi približno 8.000 evrov dodatnih stroškov zaradi izbire vhodnih vrat, oken in elektroinštalacij. Pomemben izdatek je predstavljala tudi zunanja ureditev, ki je znašala nekaj manj kot 49.000 evrov, pri čemer sta največji delež predstavljala nadstrešek in tlakovanje dvorišča.

Javila se nam je tudi Dorotea Kuhar, ki na Instagram profilu Realna pot do hiše deli svoje izkušnje z novogradnjo. Okvirno vrednost projekta na ključ ocenjuje na 400.000 evrov, pri čemer gradnja trenutno še poteka – temeljna plošča je končana, v prihodnjih dneh pa načrtujejo postavitev montažne konstrukcije.

Na vprašanje, na kaj bi bila danes še posebej pozorna, sogovornica odgovarja: »Če bi se projekta lotila še enkrat, bi se veliko bolj poglobila v pogodbo, predvsem v roke izvedbe, plačila po fazah in natančen opis, kaj vse je vključeno v ponudbo. Zelo pomembno se mi zdi, da je rok dokončanja hiše jasno določen. Pri nas je bil rok 180 dni določen šele od izvedbe temeljne plošče, pred tem pa izvajalec ni imel časovne omejitve za pripravo načrtov. Opozarja tudi na dodatne izzive, ki so vplivali na podražitev gradnje: »Pri nakupu parcele v občini Sveta Trojica bi bila danes precej bolj pozorna. Na parceli je bila služnost, ki jo je bilo treba urediti pri notarju, kar je pomenilo dodatne stroške. Poleg tega smo morali narediti preboj ceste za vodovod, utrditi dostopno cesto do parcele, ki je bila prej zgolj blatna, ter spremeniti bonitetne točke. Občina pri tem ni bila pripravljena prispevati k stroškom. Vsi ti posegi so povzročili precej nepredvidenih izdatkov, še preden so se sploh začeli izkopi, gradnja pa se je lahko zares začela šele pozneje.« Ob podpisu pogodbe z izvajalcem bi bila danes bolj pozorna tudi na natančno opredelitev videza hiše, na primer barvo ter tip oken in napuščev, saj sta bili prav ti dve postavki med najdražjimi dodatnimi stroški.

Fotografije: Shutterstock