V povezavi s sončnimi elektrarnami za domačo uporabo največkrat slišimo dva termina. Prvi je samooskrba, saj je cilj, da proizvedemo dovolj električne energije iz sončne elektrarne za lastno rabo, drugi pa je Net metering ali neto meritve. Slednje označuje sistem obračunavanja proizvedene in porabljene električne energije iz mikro sončne elektrarne, ki je takšen, kot velja zdaj, za uporabnika najbolj ugoden. A ker očitno tudi na tem področju velja rek, da je vsega lepega enkrat konec, se z letošnjim letom shema Net meteringa spreminja. Na kratko rečeno prihaja manj ugodno obdobje za investicije v sončne elektrarne, saj se bo zaradi sprememb pri obračunavanju oddane energije v omrežje in prejete iz njega odstotek samooskrbe zmanjšal. Če torej razmišljate o sončni elektrarni, je dobro pohiteti in Vlogo za soglasje zanjo oddati do konca letošnjega leta.

Kaj točno pomeni Net metering in kako deluje?

Samooskrba z električno energijo postaja ob vse višjih cenah električne energije (te se višajo približno 4 odstotke letno) vedno bolj popularna in sončne elektrarne na strehah objektov vedno pogostejše. Dejstvo je, da se investicija v mikro sončno elektrarno dolgoročno zagotovo izplača, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi Net metering oziroma sedanja shema obračuna električne energije.

Net metering je izraz, ki prihaja iz Amerike in označuje merjenje električne energije po dejanskem stanju, pri čemer električno omrežje deluje kot hranilnik. Kadar je proizvodnja električne energije večja od njene porabe, se višek energije oddaja v omrežje. Obratna situacija pa je na primer ponoči, ko sončna elektrarna ne proizvaja energije, ali pozimi, ko je proizvedene električne energije manj, kot jo objekt potrebuje za delovanje, zato jo jemlje iz javnega električnega omrežja.

Obračunavanje proizvedene in oddane električne energije poteka po dejanskem stanju, ne glede na to, ali jo oddajamo v omrežje ali pa jo porabljamo. Obračunsko obdobje zajema eno koledarsko leto (od 1. 1. do 31. 12.), kar pomeni, da šele konec leta prejmemo položnico za elektriko (a le če je naša poraba večja od oddane energije), mesečno pa plačujemo samo obračunsko moč, SPTE in OVE, kar za primer varovalk 3x25A znaša 21 evrov. Pri tem je dobro vedeti, da viške energije brezplačno prevzeme dobavitelj električne energije, s katerim imamo sklenjeno pogodbo. Ta tudi določa ceno električne energije v primerih doplačila razlike.

Spremembe po letu 2023

Ta sistem neto meritev, ki je za uporabnika najbolj ugoden, bo veljal le še do 31. 12. 2023 (še naprej pa za obstoječe uporabnike in tiste, ki bodo pravočasno oddali Vlogo za soglasje). Po tem datumu se bo obdobje letnega obračuna električne energije namreč končalo in nastopila bodo pravila nove uredbe samooskrbe. Ob tem bosta ključni dve spremembi. Prva je ta, da uredba dopušča trgovcu električne energije možnost, da sam določa ceno in obdobje (letno, mesečno, dnevno …) obračuna. Druga pa je omrežnina, ki se bo po letu 2024 obračunala za celotno prejeto električno energijo iz omrežja.

Štirje scenariji

Kot poudarjajo pri podjetju Enertec Moja Elektrarna, se nam obetajo vsaj štirje različni scenariji, ki pa so vsi slabši od trenutne sheme Net metering, pri kateri smo lahko, če imamo pravilno dimenzionirano sončno elektrarno, 100-odstotno samooskrbni (si svetimo ter se grejemo in vozimo popolnoma brezplačno).  

  • Po optimističnem scenariju bo dobavitelj električne energije obračun še naprej izvajal na letni ravni ter bo elektriko, ki jo boste oddali v omrežje, odkupil po isti ceni kot elektriko, ki jo boste iz omrežja prevzeli. V vsakem primeru pa vam bo za prevzeto elektriko iz omrežja zaračunal omrežnino.
  • Realnejši scenarij je, da bo dobavitelj električne energije vašo oddano električno energijo kupil po nižji ceni, kot vam jo bo zaračunal za električno energijo, ki jo boste iz omrežja prevzeli. Kolikšna bo razlika v ceni, za zdaj še ni jasno, zelo verjetno pa bo nadomestilo za oddano elektriko spomladi in poleti višje (posledično bo račun nižji), jeseni in pozimi pa nižje (to pomeni, da bo račun za elektriko višji). Enako kot v prvem scenariju pa bo treba sproti plačati omrežnino za elektriko, prevzeto iz omrežja.
  • Tretji, prav tako realni scenarij, predvideva, da bo dobavitelj električne energije še vedno izvajal obračun po shemi neto meritev, vendar na mesečni ravni. Kot pri predhodnih scenarijih pa bo treba plačati omrežnino za električno energijo, ki jo boste na mesečni ravni dejansko prevzeli iz omrežja.
  • Še najmanj verjeten pa je scenarij, da za električno energijo, oddano v omrežje, ne bi dobili nobenega nadomestila. To pomeni, da bi viške električne energije v omrežje oddajali brezplačno, medtem ko bi prevzeto elektriko iz omrežja morali kupiti po tržnih cenah. “V tem primeru bi ekonomičnost investicije temeljila zgolj in samo na stopnji energetske samooskrbnosti, to pomeni, kolikšen delež potreb po električni energiji bi lahko pokrili neposredno z elektriko proizvedeno iz lastne sončne elektrarne,” pojasnjujejo pri podjetju Enertec Moja Elektrarna.

Kako si zagotoviti sončno elektrarno in sedanjo shemo Net metering?

Če razmišljate o investiciji v sončno elektrarno, je torej zdaj skrajni čas, da greste v akcijo. Vsi, ki boste Vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne oddali v letu 2023 oziroma v času veljavnosti trenutne zakonodaje, se vam bo namreč upošteval sedanji sistem Net meteringa, torej letnega obračuna. Sončno elektrarno pa boste nato imeli čas zgraditi in priklopiti vse do konca leta 2024.

Za lažje in hitrejše pridobivanje soglasja stopite v stik s podjetjem Enertec Moja Elektrarna, kjer vam bodo brezplačno pomagali s poizvedbo in vas tako brez začetnih stroškov popeljali v energetsko samooskrbo.

Sponzorirana vsebina