Od Vardara pa do Triglava v New York: jugoslovanska arhitektura v MoMI

Razstava z naslovom 'K betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji 1948-1980," ki so jo pripravili v njujorški MoMi, bo javnosti odprta do 13. januarja 2019.

0

Jugoslovanski arhitekti, razpeti med kapitalističnim Zahodom in socialističnim Vzhodom, so se na prostislovne zahteve in vplive okolice odzvali z oblikovanjem specifične povojne arhitekture. Le-ta je povzemala oblikovalske pristope v Evropi in drugod, a se je od njih razlikovala – predvsem po svoji z utopično ideologijo nabiti noti. Njihove arhitekturne stvaritve – od nebotičnikov po mednarodnih vzorih do brutalističnih ‘socialnih kondenzatorjev’ – so hkrati manifestacija radikalne raznovrstnosti in hibridnosti, ki sta bili značilni tudi za Jugoslavijo kot državo.

Utopija, konkretizirana v betonu
Živa Baraga in Janez Lenassi. Spomenik padlim borcem v NOB. 1965. Ilirska Bistrica, Slovenija. Foto: Valentin Jeck, naročnik: The Museum of Modern Art, 2016

Razstava, ki v angleščini nosi dvoumen naslov Towards a Concrete Utopia (v slovenščino se naslov prevaja tako H konkretni utopiji kot K betonski utopiji), je prva mednarodna predstavitev izjemnih del vodilnih arhitektov socialistične Jugoslavije in prikazuje pomemben sklop modernistične arhitekture, ki s svojimi naprednimi stvaritvami odmeva tudi še danes. »Zgodovinsko gledano bo podrobna raziskava proizvodnje arhitektov socialistične Jugoslavije pripeljala do boljšega razumevanja pomembnega, vendar premalo preučenega poglavja zgodovine arhitekture svetovne ureditve hladne vojne. Z vidika sodobnosti pa bo razstava opomnik, da lahko arhitektura cveti le, ko obstaja širše družbeno razumevanje njene moči za preobrazbo in dvig družbe ter kakovosti življenja, ki jo ponuja svojim državljanom,« pove njen kustos, Martino Stierli.

Med 400 razstavljenimi deli tudi velik slovenski delež
Milan Mihelič. Stolpnica S2. 1972–78. Ljubljana, Slovenija. Foto: Valentin Jeck, naročnik The Museum of Modern Art, 2016

Razstava raziskuje teme kot so velikopotezne urbanistične ureditve, tehnologija v vsakdanjem življenju, potrošništvo, spomeniki ter globalni doseg jugoslovanske arhitekture. Na ogled je več kot 400 risb, modelov, fotografij ter filmskih posnetkov. Predstavljena bodo dela pomembnih arhitektov, med slovenskimi naj izpostavimo Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Savina Severja, Marka Mušuča, BIRO 71, UIRS in Jožeta Plečnika. 

Na razstavo vstopimo mimo zdaj že ponarodelega kioska slovenskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948–1980 © 2018 The Museum of Modern Art. Foto: Martin Seck

Poleg arhitekture so razstavljena tudi oblikovalska dela Nika Kralja, Saše J. Mächtiga, Davornika Savnika ipd., razstavo pa dopolnjujejo še sodobna umetniška dela Jasmine Cibic in Davida Maljkovića.

Razstavo so pripravili Martino Stierli, glavni kustos za arhitekturo in oblikovanje v Muzeju moderne umetnosti (MoMA), Vladimir Kulić kot gostujoči kustos ter Anna Kats z Oddelka za arhitekturo in oblikovanje pri MoMA.

Vir, fotografije: MAO, MoMA

Prejšnji članekStanovanje na 22 kvadratih
Naslednji članekV Kazahstanu so odprli nov nordijski center po načrtih slovenskih arhitektov
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih: