Na hrvaški obali je zrasla minimalistična počitniška hiša, ki s posameznimi detajli odseva stavbarski slog dalmatinske arhitekture in ga interpretira za potrebe sodobnosti. Kar 112 m² velika »rezidenca« je delo italijanskega arhitekturnega Studia Bressan, ki je nad strmo pobočje umestilo pravi počitniški raj.

Obala Jadranskega morja je pogosto skalnata, poraščena s težko prehodnim grmičevjem, ki otežuje gradnjo. Tudi v primeru ličnega objekta na hrvaški obali gre za pobočje, ki se spušča proti zasebni plaži. Nad pobočjem je dolga leta samevala stara dalmatinska hiša, ki so ji novi lastniki vdahnili novo življenje, v bujno rastlinje pod vilo pa so umestili počitniški objekt. Ta je sodoben, a hkrati odseva vrednote lokalne arhitekture.

Skozi projekt so arhitekti naslovili edinstvene karakteristike lokacije, kot sta prekrasen razgled na morje in neverjeten mir, ki ga objektu omogoča osamljena lokacija. Sodobno oblikovan objekt ne tekmuje s prenovljeno dalmatinsko vilo v zaledju, temveč jo s svojo na videz minimalistično podobo nadgrajuje. Počitniško hišico opredeljuje le nekaj linij, ki začrtajo smer arhitekture, hkrati pa jo zlijejo z okoliško pokrajino in odprejo razgled na morje.

Terasasta zasnova poskrbi, da objekt kljub dokaj veliki kvadraturi (112 m²) ne deluje masivno, temveč se potopi v zemljo. Posledično arhitektura najde povezavo s pokrajino in streha na prvi pogled deluje kot jadro nad obzorjem. Gosta vegetacija po drugi strani poskrbi, da se objekt skrije pred radovednimi pogledi.

V mrzlih zimskih in vročih poletnih dneh prebivalce ščitijo velike zastekljene površine, ki so zaščitene s sistemom zložljivih kovinskih žaluzij, te pa ob odprtju zagotavljajo maksimalno vizualno prepustnost. Velike steklene površine, ki jih je mogoče v celoti odpreti, zabrišejo ločnico med zunanjostjo in notranjostjo. Z uporabo lokalnih materialov, kot sta kamen in les, so arhitekti še okrepili stik interierja z zunanjim prostorom.

Tudi oprema interierja se podreja lepoti okoliške narave. Prevladuje les, pri izbiri keramike, ki prevladuje v tlaku, pa so se arhitekti oprli na nevtralno paleto barv. To razbijejo le posamezni barvni poudarki v obliki stolov in umetniških del, ki v prostor vnašajo življenje.

Fotografije: Simone Bossi