Kako do kakovostnega bivalnega prostora v hiši, zgrajeni v osemdesetih letih, ki se je v zadnjih štirih desetletjih nepremišljeno dograjevala, se prenavljala in postopoma postajala vse bolj neprimerna za bivanje invalida in njegove žene? Odgovor so z majhnim prizidkom poiskali v sarajevskem studiu Projekt V Arhitektura.

Po jugoslovanski vojni je standard bivanja za Sarajevčane močno upadel. Ljudje so hiteli popravljati, nadgrajevati in dozidavati svoje hiše, po celotnem mestu pa so vzniknile nove, nepremišljene in zmedene enodružinske hiše. Podobno se je zgodilo z objektom, ki smo ga obiskali: številne prezidave, ki so rezultirale v majhnih in nepovezanih prostorih, so otežile bivanje osebe na invalidskem vozičku. Lastnik in njegova žena sta se odločila za prenovo, arhitekti pa so jima svetovali manjši prizidek z dovolj prostora ne le za neovirano gibanje, pač pa tudi za večja družinska srečanja.

“Ta projekt je izkaz ustvarjalnosti in neizprosne gonje po tem, da bi ustvarili kvalitetno sodobno arhitekturo in notranje oblikovanje, večkrat proti silam, ki stremijo k ohranjanju statusa quo. Projekt, imenovan pol-hiša, želi ustvariti višji standard bivanja v tipični, nenačrtovani povojni enodružinski hiši in v njenem urbanemu kontekstu v povojnem Sarajevu. S prenovo smo preobrazili povsem navadno, ad hoc hišo v nadstandardno, urejeno, dovršeno, svetlo in umirjeno bivalno enoto, ki ponuja več dostopnosti za uporabnika na invalidskem vozičku in njegovo družino,” povesta arhitekta Vernes Čausević in Lucy Dinnen, ki sta za svojo pol-hišo prejela tudi slovensko nagrado Big SEE za notranje oblikovanje.

Dvofazna prenova

Ker je bila prenova celotne hiše, ki sta jo naročila lastnika, prezahtevna, so se odločili sprva postaviti manjši prizidek pod strmo enokapnico. Prizidek je paru v kratkem času zagotovil višji standard bivanja, dokler čakata na reorganizacijo pritličja stare hiše. Novi objekt je preprost, elementaren in minimalističen in s svojimi velikimi panoramskimi okni in stenami, oblečenimi v hrastov les, vzbuja občutek reda in miru. Vanj so umestili odprt bivalni prostor, pokrito teraso, sanitarije z walk-in tušem in zgornjo galerijo, do katere vodi dvigalo.

“Globoke vgradne omare na obeh stranicah prostora smo tretirali kot notranje fasade. Police pod okni, vgrajena sedišča, shrambni prostori … celotna globina omare je uporabna. Hrastov furnir v interier vnese kanček bosanskih gozdov, hkrati pa reinterpretira tradicionalen leseni element bosanske hiše, musandero. Ko se odprejo velike zasteklitve, se hiša poveže z naravo in postane zunanji pokriti ambient,” povesta arhitekta, ki sta želela uporabiti kakovostne materiale, a za zmerno ceno. “Veliko materialov in elementov v tem projektu je bilo novih našim obrtnikom. A s kvalitetno načrtovanimi detajli, s tesnim sodelovanjem z dobavitelji in obrtniki ter s postopno gradnjo smo lahko – z nizkim proračunom – izdelali zelo kvalitetno arhitekturo.”

Naslednja faza projekta – prenova pritličja stare hiše ter nova fasada, ki bo povezala obe zgradbi – se prične letos.

“V veselje nama je ustvarjati smiselno arhitekturo z družbenim vplivom. Delava na različnih projektih, ki se razlikujejo v tipologiji in velikosti, a vedno raziskujeva nove ideje, ki spreminjajo način, na katerega ljudje delajo in bivajo znotraj grajenega okolja,” še zaključi večkrat nagrajeni mednarodni dvojec.

Arhitektura: Projekt V Arhitektura

Fotografije: Projekt V Arhitektura