Trend: hiše iz naravnih materialov

Gradnja iz naravnih materialov ima mnoge prednosti: bivanje v sonaravnih domovih je bolj zdravo, naravni materiali ustvarjajo prijetno notranjo mikroklimo, takšna gradnja je okolju prijaznejša, saj se zanjo porabi zelo malo energije, ob koncu njene življenjske dobe pa je objekt možno tudi zelo preprosto reciklirati.

0

Sonaravna gradnja je stanje duha

Ko obiskujemo domove, zgrajene iz naravnih materialov, v njih vedno najdemo zelo zaokrožene osebnosti. To so ljudje, ki se zavedajo, da dom ni le streha nad glavo, ampak da je del širšega družbenega in eko- sistema. 

Odločitev za gradnjo iz naravnih materialov torej po navadi pride iz večih vzgibov: iz temeljne želje človeka po povezanosti z naravo; iz njegovih moralnih in etičnih načel; včasih celo iz želje po cenovno ugodnejši alternativi tehnološko dovršenim hišam. A kljub njeni navidezni skromnosti je dandanes gradnja iz naravnih materialov pravi podvig – zaradi izgubljenega znanja mojstrov in arhitektov, zaradi birokratskih preprek, celo zaradi težje dobavljivosti naravnih materialov – zato se je kljub velikemu povpraševanju na koncu lotijo le vztrajni in pogumni. 

Kaj sploh smatramo za ‘gradnjo iz naravnih materialov’?

Vsaka gradnja, ki za svoj osnovni konstrukcijski vir uporablja nepredelane, deviške surovine, je gradnja iz naravnih materialov. Lahko govorimo o lesu, o kamnu, ali pa o ilovici, ki smo jo pridobili z izkopom na naši parceli. Ti materiali so po navadi prineseni iz bližnjih virov, torej ne potrebujejo daljšega transporta, ker niso predelani, pa v sebi ne vsebujejo škodljivih kemikalij ali umetnih veziv.

Konstrukcijo nato dopolnimo z ostalimi elementi, seveda iz naravnih materialov: naravno izolacijo (lanena, lesena ali kokosova vlakna, slama, volna, trstika ipd.), jo obložimo z naravno kritino (tradicionalne skodle, slamnata streha, skrilavci) in omečemo ali obložimo z naravnim zaključnim slojem (apneni ali ilovnati omet, kamen, les ipd.). 

Naj vas romantičnost koncepta ne zavede: iz deviških materialov so zgrajene tudi nekatere zelo sodobne stavbe, njihova uporaba pa se ne omejuje le na stanovanjske zgradbe, ampak jih uporabljajo tudi arhitekti občinskih in sakralnih objektov.

Obiskali smo tudi slamnato hišo v Savinjski dolini: vse o njeni gradnji in bivanju v njej lahko izveste na povezavi. (foto: Matej Lozar)

Prevladujoči gradbeni materiali

Les je seveda eden od prvih, ki nam pade na misel. Če ne želimo prepariranega lesa, je potrebno, da je le-ta posekan v pravem času, da je pravilno sušen in nato obdelan. Iz njega nato izdelamo skeletno konstrukcijo in jo zapolnimo s polnilom – po navadi s slamnatimi balami.

Vse bolj priljubljena je tudi ilovica. Pri gradnji z njo uporabljamo dve tehniki – stavbo lahko gradimo z nežganimi opekami ali pa uporabimo tehniko ‘butane’ gradnje, kjer se mokro ilovico tlači med dva lesena opaža. Njena največja prednost je, da ustvarja zelo prijetno bivalno klimo, saj akumulira toploto in regulira nivo vlažnosti v notranjih prostorih. Njene slabosti pa so njena neodpornost na vodo in krčenje pri sušenju, njena kvaliteta pa variira glede na mesto izkopa. Vse te slabosti se da primerno omejiti s primerno zunanjo izolacijo in ometom ter z dodajanjem primesi, ki korigirajo njeno kvaliteto.

Nedavno smo predstavili hišo iz litega glinoporja, obdanega s trstiko: več o gradnji in bivanju v ilovnatem objektu, predstavljamo na povezavi. (Foto: Ira Zorko)

Pri gradnji slamnate hiše je najprej potrebno zagotoviti trdno nosilno konstrukcijo, ki bo držala streho: ta je lahko npr. lesena. Med njo se nato zloži stisnjene slamnate bale, ki jih nato le oblečemo z ometom – apnenim zunaj in ilovnatim znotraj, na primer.

Kamnite hiše pa so sploh tradicionalne, predvsem v kraškem svetu. Po navadi je kamnita hiša zgrajena z dvema licema – notranjim in zunanjim – med katerega je vložen drobir. Vogali so skrbno sestavljeni iz večjih, pravilno klesanih kamnov, med seboj povezanih po principu šivanega roba. Uporaba veziv je minimalna; previdni moramo biti zgolj pri oblikovanju večjih odprtin, kjer moramo zagotoviti ustrezno debelo kamnito preklado.

Kaj pa prenova hiše iz naravnih materialov?

Prenova z naravnimi materiali: pod, konstrukcija in pohištvo iz smreke iz domačega gozda, ostale površine pa premazane z ilovnatim ometom. Več o projektu v Ljubljani si preberite na povezavi. (foto: Miha Bratina)

Tudi prenove se je možno lotiti sonaravno. Hiši lahko dodamo izolacijo iz naravnih materialov, predelne stene iz šibja in ilovnatega ometa, obstaja pa tudi vrsta naravnih zidnih barv in ometov, s katerimi lahko obložimo tudi betonske ali opečnate stene. Sploh ilovnati ometi v notranjosti so primerni za starejše, vlažne hiše: z njimi boste namreč na naraven način uravnali vlago v zidovih.

Tudi ko se odločimo za prizidavo ali nadzidavo, lahko brez slabe vesti izvirno konstrukcijo stare hiše dopolnimo z naravnimi materiali – njihova manjša gostota bo zelo primerna za nadzidavo statično šibkejše hiše, naravni materiali pa bodo tudi odlično dopolnili starejše zgradbe – pa naj bodo kamnite, opečnate ali betonske.

Nad Celjsko kotlino stoji ilovnata hiša. Več o njeni gradnji in bivanju v njej preberite na povezavi. (foto: Matej Lozar)

Foto: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *