Studio Moste: poezija tradicionalne obdelave lesa

Studio Moste je znamka pohištvenih kosov z visoko estetsko vrednostjo. Ti nastajajo po zamisli in pod spretnimi rokami Klare Zalokar in Klemna Zupančiča, ki pri svojem delu upoštevata številne vidike pohištva. Od estetike, funkcionalnosti, do udobja in trajnosti.

0

Klara in Klemen sta se že v času študija na Fakulteti za arhitekturo začela bolje spoznavati z izdelavo lesenega pohištva. Svoje ročne spretnosti sta sprva pilila v najeti Vili Mojmir, kjer sta zavihala rokave in se lotila prenove zapuščenega stanovanja. Pohištvo sta v celoti oblikovala in izdelala sama. Takrat še študentoma arhitekture zamisli ni manjkalo, prav tako tudi ne omejitev. Bodisi finančnih ali izkustvenih. Obnovila sta stara lesena okna, vrata, tudi tlak, s tem pa dobila dober vpogled v kvaliteto takratne tradicionalne izdelave.

Prenovo stanovanja sta vestno objavljala na blogu Handmade in Moste, po koncu študija pa sta svoje delovanje združila v studiu za oblikovanje in izdelavo pohištva iz masivnega lesa – Studiu Moste. Podjetniška zgodba, ki se je iz ljubezni do oblikovanja in obdelave lesa začela z izdelavo pohištva za lasten dom, je zrasla v visoko cenjeno znamko. A vrnimo se tja, kjer se je vse skupaj tudi začelo. K lesu. 

»Ko pomislimo na arhetipsko mizo, iz česa je izdelana? Če vprašate naju, iz lesa. Les je za naju idealen material – je prijeten in lep, ga imamo v našem bližnjem okolju v izobilju, tudi tradicija dela z lesom je še vedno zelo prisotna. Skoraj vsak ima doma kakšno osnovno orodje za obdelavo lesa, kosi pohištva so bili pogosto narejeni iz drevesa, ki je rasel na vrtu za hišo. Takšen material ima sentimentalno vrednost in toplino, za razliko od na primer kovinskih profilov, ki jih izdelajo v tovarni na kitajskem in pripeljejo k nam,« pojasnjuje Klara.

Prve kose pohištva sta izdelala s precej osnovnim znanjem, kaj kmalu pa sta spoznala, da so njuni izdelki napram starim v stanovanju bistveno slabši. To ju je spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju obrti in mizarstva, to pa je sčasoma postalo osrednja tema njunega dela. Dandanes ju vodi želja po izdelavi pohištva, ki ga bodo novi lastniki uporabljali z užitkom. Pri tem sta pozorna na različne vidike.

»To se sliši enostavno, ampak je vse prej kot to – izdelek nam mora biti najprej všeč, vizualno in oblikovno; mora biti pravilno postavljen v prostor in nam omogočiti neovirano uporabo ter premikanje okrog njega; uporaba mora biti udobna in intuitivna, pulti ravno prav visoki, delovne površine ravno prav velike, predali pregledno organizirani in dimenzionirani glede na vsebino… Takšnih specifik je v procesu oblikovanja še veliko več, prav tako pa med izdelavo v delavnici. Če nam to uspe, smo naredili izdelek, ki ga bo nekdo z veseljem uporabljal vrsto let in ga ne bo želel zamenjati z novim. To je cilj, h kateremu stremiva z vsakim izdelkom in razlog, zakaj delava skorajda vse izdelke po meri, za vsakega naročnika posebej,« nam zaupata ustvarjalca.

Če je bilo njuno prvo pohištvo plod osnovnega znanja, sta tega s časom postopoma nadgradila, a to še zdaleč ne pomeni, da je njuno raziskovanje obtičalo na končni točki. Spoznavanje z lesom je vseživljenjski proces, se strinjata tudi sogovornika. Z vsakim novim kosom lesa se namreč pojavijo novi izzivi, z vsakim novim projektom je mogoče najti prostor za izboljšave.

V začetku sta znanje pridobivala praktično, učila sta se na lastnih napakah in ob pomoči spleta ter knjig. To povsem zadostuje za začetno rokovanje z lesom, kaj kmalu pa sta poiskala tudi pomoč. Mizarstvo namreč po njunem mnenju zahteva precej utelešenega znanja, tega pa je najlaže pridobivati po principu vajenec in mojster. Klemen je tako izbral vajeništvo v mizarski delavnici, kjer se ni naučil le efektivne in profesionalne izdelave pohištva, temveč tudi vodenje projektov in posla. Torej vse, kar je za poklicno izdelavo pohištva potrebno. Pri različnih vlogah tekom procesa izdelave se dopolnjujeta, pomembnejše odločitve sprejemata skupaj. 

»Klemen je tisti, ki vodi izdelavo in opravi večino dela na strojih, Klara pa je prva pri postopkih, ki mejijo na umetniško ustvarjanje – unikatne površinske obdelave, delo s pigmenti. Vseeno pa veliko korakov s pomembnimi odločitvami narediva skupaj,« nam zaupa Klara.

Ker je bila Klara kot asistentka na Fakulteti za Arhitekturo zadnjih nekaj let razpeta med službo in studiom, je Klemen prevzel večji delež dela v studiu in delavnici. Počasi se bodo obveznosti spet razdelile tako, da bosta polno vpeta oba. Pri svojem delu se trudita uporabljati predvsem lokalne vrste lesa iz trajnostno upravljanih gozdov. Njuno pohištvo je tako v večji meri izdelano iz hrasta, uporabljata tudi javor, jelko in jesen. Eksotičnih vrst lesa se na daleč izogibata, saj se zavedata, kakšen vpliv ima njihov transport na drugi konec sveta. Tudi pri zaščitnih sredstvih prisegata na kvalitetna olja s trdimi voski, ki so danes dovolj dodelana, da nudijo primerno zaščito tudi za kuhinjske pulte in jedilne mize. Lakom se izogibata, saj škodujejo tako mizarjem kot tudi samemu uporabniku, predvsem pa okolju.

Pred časom sta izdelala omejeno kolekcijo rezalnih desk, ki je prislužila številne nagrade in pohvale. Tudi v prihodnje načrtujeta izdelavo več tovrstnih manjših serij gotovih izdelkov, saj ideje za njihovo oblikovanje pogosto nastanejo tekom izdelave večjih kosov. Ti predstavljajo glavnino izdelkov, ki prihajajo iz delavnice Studia Moste, v zadnjem času so najpogostejše prav kuhinje.

»Kuhinje so eden izmed najinih ljubših pohištvenih kosov – so veliko orodje, ki ti je v pomoč pri pripravi obrokov in z njimi rokuješ večkrat na dan. Kuhinja je tudi največji kos pohištva v našem domu in pomembno oblikuje prostor, v katerega je postavljena. Ker so verjetno najbolj kompleksen izdelek in vključujejo tako delo oblikovalca kot mizarja, so zato idealne za naju, ki sva ravno nekje vmes. Vse to predstavlja veliko izzivov, ki se jih z veseljem lotiva. Redko se lotevava tudi izdelave celotnih interierjev in arhitekture. Pri njih je vedno želja večino opreme oblikovati in izdelati v lastni režiji – ti projekti so tako večji in zahtevnejši, tako časovno kot izvedbeno, zato jih je manj,« zaključujeta Klara in Klemen.

Več → www.studiomoste.com

Prejšnji članekV prenovljenem kozolcu na Trubarjevi domačiji sedaj Turistično-informacijski in interpretacijski center
Naslednji članekKovinski videz: naj vaša kopalnica zasije!
blank
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *