Naši starši in stari starši so gradili hiše z mislijo, da bodo v njih lahko nekoč bivali tudi njihovi otroci. Danes pa so hiše le redko več kot dvonadstropne, tudi kleti je vse manj. Garaže pomenijo precejšen strošek pri gradnji, zato se jih nadomešča z nadstreški. O najnovejših smernicah in trendih gradnje ter najpogostejših napakah smo se pogovarjali z arhitektko Nino Vodopivec, mag. ing. arh.
Gradnja hiše je eden največjih življenjskih projektov, zato je prav, da se ga lotimo s tehtnim premislekom. A podobe hiš so se skozi desetletja spreminjale, če včasih skorajda ni bilo hiše brez kleti in garaže, je danes drugače. O tem in o dejanskih potrebah, mislih na prihodnost in vključevanju umetne inteligence smo se pogovarjali z arhitektko.
Koliko kvadratov res potrebujemo?
Nekoč so ljudje gradili bistveno prostornejše hiše, z namenom, da bodo čez čas v njih lahko bivali tudi njihovi otroci z družinami. Tako imamo danes veliko hiš, primernih za bivanje dveh, treh družin, čeprav v njih živi le ostareli par, ki mu vzdrževanje velike hiše predstavlja precejšen strošek. Po drugi strani pa so vse višje cene nepremičnin na trgu marsikoga prepričale v to, da si uredi dom v hiši staršev. Kot pojasnjuje Nina Vodopivec, mag. ing. arh., se tudi danes potrebe ljudi, ki se podajo v gradnjo hiše, razlikujejo. Nekateri se zavedajo, da jim s 110 m2 ne bo uspelo zadovoljiti vseh potreb, spet drugim je to ravno prav. Marsikdo pri tem gleda tudi na dodatne stroške, ki jih prinaša večja kvadratura.
»Imela sem primer stranke, ki bi za kakovosten tloris potrebovala pol metra več pri hiši velikosti 130 m², vendar bi to pomenilo višje stroške, ki jih ni bila pripravljena odšteti. Pogosto se tudi zgodi, da imajo ljudje močno željo po hiši, pri tem pa premalo razmišljajo o dolgoročni problematiki pomanjkanja prostora – na primer o domači pisarni ali dodatnih prostorih (shramba, pralnica …). Drugače pristopajo tisti, ki že imajo izkušnjo bivanja v lastni nepremičnini. Ti se veliko bolj natančno zavedajo, kaj jim je manjkalo, in zato v nakup ali načrtovanje vstopajo bolj analitično. Primeri so res zelo različni. Danes skoraj ne razmišljamo več v smeri gradnje hiš z dvema etažama in možnostjo dveh stanovanj; takšnih strank je zelo malo ali skoraj nič, medtem ko je bila to včasih bistveno pogostejša praksa,« pojasni sogovornica in poda okvirno oceno primerne kvadrature: »Po moji osebni oceni štiričlanska družina za udobno bivanje potrebuje približno 130–150 m² neto bivalne površine, brez garaže in kleti. Pri tem pa pogosto pozabljamo na spremljevalne programe, kot so shramba, tehnični prostori ali prostori za hobije. Velikost hiše je vedno odvisna tudi od načina življenja, lokacije in interesov posamezne družine.«
Kako optimizirati tloris, da bo vsak kvadratni meter uporaben?
Včasih so imele hiše vsaj en povezovalni hodnik, od koder si dostopal v vse prostore. Danes se arhitekti pri načrtovanju tlorisov hodnikom izogibajo in prisegajo na odprte tlorise, ki težijo k boljši komunikaciji med prostori. Sogovornica pri tem pove: »Pri optimizaciji tlorisa je ključno, da je vsak kvadratni meter dejansko uporaben. Trudimo se, da ni majhnih, nefunkcionalnih prostorov in da je zasnova bolj ekonomična, kot je bila v preteklosti.« Hodnik kot tak pomeni tudi dodaten strošek, tako same gradnje kot opremljanja in poznejšega vzdrževanja. Kot navede Nina Vodopivec, lahko že 15 m² dodatne površine v tlorisu pomeni približno 30.000 € višji strošek, dolgoročno pa tudi večje stroške ogrevanja in vzdrževanja.
Ali se klet še izplača?
Včasih hiše brez kleti skorajda ni bilo. Vanjo so namreč umestili tako shrambo kot kurilnico in garažo. Danes je gradnja kleti prej izjema kot pravilo, saj pomeni precejšen strošek pri gradnji. »Klet se danes večinoma gradi takrat, ko jo narekuje teren – predvsem na strmih parcelah, kjer je hišo smiselno vkopati v brežino. Na ravninskih terenih pa se investitorji za klet odločajo vse redkeje, saj dodatni izkop in gradnja kleti bistveno podražita celoten projekt,« nam potrdi sogovornica in doda: »Klet namreč pomeni več betoniranja, opažanja, toplotno izolacijo, hidroizolacijo, drenažo itd., kar neposredno vpliva na ceno projekta in izvedbe.«
Nadstrešek ali garaža?
»Danes se investitorji pogosteje odločajo za nadstreške kot za klasične garaže. V preteklosti je bila praksa precej bolj preprosta – nadstrešek je bilo pogosto mogoče postaviti brez gradbenega dovoljenja, z zgolj skico na občini, brez plačila komunalnega prispevka. Takšna rešitev je bila finančno zelo ugodna, še posebej kadar je bil osnovni objekt že zgrajen,« pojasni arhitektka in doda, da se je z novim zakonom na tem področju marsikaj spremenilo. Danes je tudi pri postavitvi nadstreška treba pridobiti mnenja, občine pa za nadstreške zaračunavajo tudi komunalni prispevek. In čeprav zaprta garaža mnogim pomeni bistveno večjo varnost za njihovo lastnino, se precej več ljudi odloča za gradnjo nadstreškov. Za razliko od zaprtih garaž ti niso omejeni z vseh strani, kar je velika prednost glede na spremembe v dimenzijah prevoznih sredstev zadnjih let. Današnji avtomobili so namreč za nekaj centimetrov širši kot nekoč, nekateri tudi za nekaj deset centimetrov, zato marsikaterega le s težavo še parkiramo v garažo iz 70. let minulega stoletja.
Kako bo hiša funkcionirala čez deset, dvajset let?
Dinamika družine se iz leta v leto spreminja. Naše potrebe so drugačne, če imamo majhne otroke ali najstnike, še bolj se spremenijo, ko otroci odletijo iz gnezda. »Dinamika bivanja se danes spreminja, kljub temu pa je lastništvo nepremičnine v Sloveniji še vedno močan statusni simbol, zaradi katerega smo se pripravljeni marsičemu odreči. V primerjavi s tem je v skandinavskih državah pristop precej bolj pragmatičen – če nisi vezan na točno določeno lokacijo, je logično, da si življenje sproti prilagajaš. Ko si par, živiš v manjšem, dvosobnem stanovanju, z rastjo družine se seliš v večje bivališče, ko pa otroci odidejo od doma, se ponovno preseliš v manjše, finančno in funkcionalno bolj obvladljivo stanovanje. Ob tem se zavedajo tudi, da se s časom spreminjata tako finančna zmožnost kot zdravstveno stanje,« o bivalnih vrednotah Slovencev pove sogovornica. Tudi podatki kažejo, da smo Slovenci narod, ki daje prednost lastništvu pred najemom. Leta 2024 je imelo nepremičnino v lasti dobrih 980.000 fizičnih oseb in 31.000 pravnih, medtem ko je povprečna starost lastnikov nepremičnin znašala 59,9 leta. Glede na visoke cene nepremičnin, njihovo pomanjkanje in fluidni življenjski slog je zato mogoče, da bodo mlajši (že zaradi nuje) prevzeli bolj skandinavski model.
Gradnja hiše je ena najpomembnejših življenjskih odločitev, zato je prav, da pri tem upoštevamo naše potrebe in življenjsko dinamiko. Tudi za nekaj let naprej. »Nekateri zelo premišljeno razmišljajo o prihodnosti – o stopnicah, podestih, možnostih prilagoditev ali o tem, da v pritličju pustijo prostor za morebitno spalnico v poznejšem obdobju življenja. Drugi se odločajo bolj spontano, z miselnostjo »bo že, kar bo«, in se s prihodnjimi omejitvami ne obremenjujejo,« o razlikah med posamezniki, ki se odločajo za gradnjo, pove Nina Vodopivec in doda, da se je treba že v fazi odločanja zavedati, da hiša ni statičen objekt, temveč prostor, ki mora slediti spreminjajočemu se načinu življenja. Pri tem nikakor ne smemo spregledati stroškov vzdrževanja, pri čemer sogovornica poda primer velikih panoramskih oken. Standardi danes zahtevajo 20 % odprtin glede na tlorisno površino, pri čemer izvedba oken ni tolikšna težava. Bolj pomembno vprašanje je, kaj se zgodi čez 20 ali 30 let, ko bo potrebna obnova, zamenjava oken.
Ali sta nam Instagram in Pinterest pri načrtovanju lahko v pomoč?
Zasnova hiše lahko res dobro sledi vsakdanjemu ritmu, hobijem in navadam le, če izhaja iz realnega življenja uporabnikov, ne iz idealiziranih podob. Platforme, kot sta Pinterest in Instagram, pa lahko pri tem predstavljajo dvorezen meč. »Na Pinterestu je veliko lepih, zrenderiranih rešitev, ki v praksi niso preizkušene ali pa so celo težko izvedljive. Kljub temu je lahko uporaben kot komunikacijsko orodje – za pogovor s stranko, za razumevanje želja in vizualnih preferenc,« iz prakse pove arhitektka in doda, da danes vse več ljudi navdih poišče tudi na Instagramu. Sama pri načrtovanju objekta izhaja predvsem iz dinamike vsakdana naročnikov, iz povsem banalnih podrobnosti, kot so likanje, sušenje perila itd., saj so tudi te ključnega pomena pri snovanju funkcionalne zasnove. Stranke pri tem spodbuja k analitičnemu in kritičnemu razmišljanju o lastnih navadah, ob tem pa opaža, da sodobna orodja, vključno z umetno inteligenco, to razmišljanje okrnijo, saj namesto posameznika razmišljajo namesto njega. Posledično je težje ločiti zrno od plevela.
V kolikšni meri si lahko pomagamo z orodji umetne inteligence?
Dobra arhitektura ne nastane iz kopiranja podob, temveč iz poglobljenega razumevanja življenja, ki se bo v tem prostoru dejansko odvijalo. Sama orodja umetne inteligence vidi uporabna predvsem pri načrtovanju časovnic in okvirnih stroškov, predvsem za orientacijo, ali si investitor sploh lahko privošči hišo in kako okvirno razporediti stroške. Danes je težko pavšalno oceniti stroške gradnje – okvirno se sicer znesek giblje med 2.000 in 2.500 €/m², odvisno od tega, kakšni so stroški parcele, teren zemljišča, kakovost zemljine in koliko se bodo pri delavnih procesih angažirali tudi lastniki itd. Zaradi tega je smiselno že na začetku investirati nekaj evrov v natančne izračune in posvet pri izvajalcih, saj boste tako informirani o strošku gradnje. Tudi pri prenovah je dobro, da se že v fazi popisov obrnete na izvajalce – pogosto se že takrat v račun vključi 5 % za nepredvidena dela.
Fotografije: Shutterstock
