Stanovanje za srečna leta

Arhitektka Meta Kutin je imela pred seboj zahtevno nalogo: za par v zrelih letih prenoviti stanovanje, zgrajeno za standard bivanja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Da bi bila naloga še težja, je poskrbel pahljačast tloris, kjer niti dve steni nista pravokotni.

0

Obe zagati je arhitektka odpravila z enovitim in doslednim konceptom: brez prevelikih rušitev je stanovanje odprla in posodobila, z nepravilnim tlorisom pa se je spopadla z vgradnim, po meri izdelanim pohištvom.

fotografije interierja pred prenovo / tloris pred prenovo in po njej

Večnamenska opažena stena

Stanovanje je imelo veliko, a temno sprejemnico, od koder so v vse ostale prostore – spalnico, kopalnico, dnevno sobo in kuhinjo – vodila (popolnoma enaka) vrata. Zmeden in neizkoriščen prostor je arhitektka vzela kot izhodišče svoje zasnove in ga preobrazila v zanimiv oblikovni element.

Da bi poudarila dva glavna prostora – dnevno sobo in kuhinjo – je podrla dve predelni steni. Kar je ostalo, je oblekla v hrastove panele, s katerimi je poenotila garderobne omare, vrata v kopalnico, spalnico in shrambo ter skrila domofon in radiator. Del opažene stene je nižji in postane klop, danes priljubljeno mesto za branje časopisa.

Naraven oljen hrast je arhitektka izbrala zaradi njegovega umirjenega, zadržanega in stabilnega značaja. “Zdi se mi, da ta nekako paše v tretje življenjsko obdobje,” pove. Polega tega se ujema tudi s čudovito ohranjenim parketom, položenim v ribjo kost.

Kuhinja, opremljena povsem na novo, nadaljuje hrastovo zgodbo. Le-ta se pojavi kot material kuhinjskega pulta, pa v majhnih detajlih, kot sta polička za začimbe in ročaji omaric. Ostalo pohištvo je lahko in svetlo, kar optično poveča prostor s sicer majhnimi okni. Kuhinja – kot vse ostalo pohištvo – ni vgrajena do stropa, saj tako deluje bolj zračno; pod stropom pa se najde prostor za sobne rastline, ki jih ljubeče vzgaja naročnica.

Glavni poudarek v dnevni sobi je velika knjižna omara za obsežno zbirko knjig in spominkov s potovanj. Ohranjeni raznovrstni naslanjači so bili pretapecirani in restavrirani ter vrnjeni v povsem nov ambient.

Poseben zalogaj je bila tudi kopalnica. Že v izhodišču majhen prostor (v začetku 20. stoletja pač kopalnica ni igrala pomembne vloge) je bil trikrat predeljen. Po delni rušitvi sten je nastal velik in zračen prostor, prava sodobna oaza miru. Tudi tu lahko opazimo detajle v hrastu.

Starine kot uporaben dekor

V spalnici je bila ohranjena omara iz masivnega lesa, ki pa je le dobila nova vrata, ki jo povežejo z ostalim pohištvom. Ob postelji najdemo staro rozeto iz zatrepa rojstne hiše, preoblikovano v nočno omarico – bogat detajl, ki novo pohištvo prelepo poveže z zgodovino naročnikov. Posebno mesto so v stanovanju našli tudi starinska zidna ura, ki jo zagledamo že ob vstopu v stanovanje; rimska amfora, ki poživlja predsobo; šivalni stroj, ki je postal mizica; lesene podobe ljudske umetnosti, ki so našle mesto na najlepše osvetljenem delu zidu in še bi lahko naštevali.

Arhitektka še doda: “Največji izziv je bil na koncu, pri snovanju detajlov. Tu je bilo potrebno kar nekaj dialoga z tako z mizarji kot pa tudi z izvajalci inštalacij. Končno se je vse lepo poklopilo in detajli so, kot radi rečemo, nevidni.”

Interier: MKutin arhitektura (Meta Kutin, u.d.i.a.)

Fotografije: Janez Marolt in Meta Kutin

360° ogled

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Prejšnji članekSodobno božično drevesce
Naslednji članekNaravno je najlepše: rustikalni panji v modernih interjerjih
blank
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.