Luteranska Rdeča cerkev v središču češkega mesta Olomuc, ki je več kot 60 let služila kot skladišče knjig, je v prenovljeni podobi odprla svoja vrata. Po zaslugi arhitektov atelier-r se je preobrazila v kulturno središče, ki dopolnjuje družabni in kulturni program mesta. Z novim arhitekturnim posegom pa se program ne konča za štirimi zidovi nekdanje cerkve, temveč prehaja njene zidove.

Slovita Rdeča cerkev, ki jo je na prehodu v 20. stoletje zasnoval nemški arhitekt Max Löwe, je vse od 1959 služila kot skladišče knjig, čudovita luteranska cerkev s presunljivo notranjostjo pa je bila posledično zaprta za javnost. Na srečo ni več tako. Mestna uprava Olomouca se je namreč odločila, da za potrebe mesta zgradi novo knjižnico, s čimer bi se cerkev osvobodila skladiščne vloge, s temeljito preobrazbo pa bi ji namenili bolj družabno funkcijo.

Največji izziv pri prenovi je predstavljalo združevanje zgodovinske stavbe z novimi kulturnimi in družbenimi namembnostmi. Za nove potrebe pa prostornina stare cerkve ni bila dovolj, v atelier-r so tako načrtovali obsežno rekonstrukcijo starega objekta in jo dopolnili z novim kristalnim prizidkom, ki se odziva na neogotsko obliko cerkve (izhaja iz njene geometrijske oblike, prostornine in postavitve), hkrati pa ustvarja manjši trg, t. i. piazzeto, kot nadgradnjo javnega mestnega prostora.

Stavba je bila v zelo slabem stanju. Najprej je bilo treba utrditi temelje in obnoviti vlažne zidove ter popraviti številne štukature in omete. Tudi tla so doživela temeljito prenovo, za najbolj zahteven poseg pa se je izkazala prenova strehe – leseni nosilci so bili poškodovani zaradi dežja in bi se lahko kadarkoli zrušili. Posledično so se arhitekti odločili za novo streho iz bakrenih elementov, ki kopirajo obliko in format prvotne kritine. Dotrajane dekorativne elemente so po zaslugi priznanega kiparja Jana Dostala nadomestili s sodobnimi artefakti.

Pri oblikovanju interierja so v studiu atelier-r sodelovali s Studiom Denisa Strmiskova, kjer so se posvetili osvetlitvi in izboru po meri izdelanega pohištva. Osrednji prostor je namenjen recepciji s kavarno v pastelno rožnatem betonu. V notranjosti pogled takoj pritegnejo masivna knjižna stena, polna starih knjig, ter elegantni in minimalistični elementi osvetlitve, ki lebdijo nad obiskovalci. Če jih pogledate iz določenih zornih kotov, odsevajo hiše na ulici ali cerkev.

Minimalizem se prenaša tudi na pohištvo, ki je le subtilen spremljevalec veličastnega cerkvenega prostora. Od stolov iz orehovega lesa do plastičnih stolov Hay, ki so delo bratov Bouroullec, in minimalističnih foteljev za počitek – pohištveni elementi se trudijo ne izstopati in obiskovalcu omogočijo, da ga navdahne meditativno vzdušje prostora.

Fotografije: BoysPlayNice