Na robu mestnega vrveža, v eni izmed mirnejših četrti štajerske prestolnice, se skriva majhen atrijski vrt, ki s svojo kompozicijo, čutnostjo in ubranostjo preseže vse predstave o tem, kaj majhno sploh pomeni.
Ko se je Maja Dragan z družino leta 2019 vselila v stanovanje z atrijskim vrtom, je ta deloval precej drugačen. Toga zelenica na sredini, ob straneh dva izstopajoča prazna zidka in vidno moteč prezračevalni jašek nad podzemno garažo so prostoru dajali okorno podobo. »Sprva smo dodali le dve veliki koriti, nekaj rož in zelišč. Finančno, predvsem pa organizacijsko, ni bilo možnosti, da bi vrt takoj uredili v celoti,« pripoveduje lastnica.
Tako je zunanji prostor, ki obsega vsega 60 kvadratnih metrov, nekoliko počakal, in ko je leta 2023 prišel pravi trenutek, je Draganova povabila oblikovalca vrtov Matica Severja, da zasnuje zeleni ambient.
Korenine nove zgodbe
Matic je s pretanjenim čutom za vrtove prisluhnil tako lastnici kot tudi samemu prostoru. »Lastnica je želela nekaj lepega, predvsem pa nezahtevnega: rastline v belih, rožnatih in vijoličastih tonih, nekaj, kar bi skozi vse leto živelo brez prevelikega dela,« se spominja oblikovalec vrtov. Obenem razkrije izzive, s katerimi se je na začetku soočil. »Tla na tem območju so bila in še vedno so zaradi podzemne garaže zelo plitva, prst sega le 30 centimetrov globoko, kar je omejevalo zasaditev in vertikalno rast. Poleg tega je bil prostor zaznamovan s strogo geometrijo, betonskimi zidovi in sivo barvno paleto širše okolice.«
Da bi premagal sivino prostora, je oblikovalec izbral material, ki je postal zaščitni znak vrta: korten. Njegova bakrenorjava barva se je izkazala za popolno protiutež betonu in hladnim tonom okolice. Iz njega so nastale dvignjene grede, posode in paneli, ki zakrivajo prezračevalni jašek. Vrt je tako dobil vizualno toplino, skoraj rustikalno mehkobo, hkrati pa sodoben, čist izraz.
Vijuga, ki mehča prostor
Zunanji ambient je dobil mehkejši ritem v trenutku, ko je bila določena lega potke. Matic se je izognil ravni liniji in ustvaril subtilno vijugo iz prodca. S tem je zmanjšal občutek strogosti in hkrati optično povečal prostor: oko ne zdrsi naravnost do konca, temveč potuje nežno, dalj časa. Krivina prinaša gibanje in sproščenost, vrt pa kljub majhnosti zaživi v večplastnosti.
Domiselnost je premagala omejitve
Ker so bile zasaditve omejene s skromno globino prsti, je moral oblikovalec poseči po domiselnih tehničnih rešitvah. Da visokih gred ne bi preobremenil, je njihovo spodnjo tretjino zapolnil z lahkim stirodurjem, zgoraj pa nasul zemljo. Zasadil je rastline, odporne proti suši, in tiste, ki dobro uspevajo v vročih razmerah, ki so zlasti poleti stalnica tega majhnega vrta.
Pridih tradicije in mehkoba trav
Z novimi zasaditvami je na vrt prišlo življenje. Prej na njem skoraj ni bilo žuželk, danes pa cvetje privablja čebele, metulje in čmrlje, šmarne hrušice pa so postale priljubljen prigrizek okoliških ptic.
V gredice ob tleh je Matic nežno vpletel slovenski pridih: posadil je nageljček kartavžar, ki ga krasijo rožnati cvetovi, in jesensko vilovino. Slednja s svojo jabolčno zeleno barvo ustvarja skoraj pravljičen kontrast s kortenom. To poetično domačnost dopolnjuje nežna bodalica (Stipa tenuissima), ki boža ozračje in igrivo plapola v vetru. Tudi sicer na vrtu nekoliko izstopa suhotravniška zasaditev.
Tik ob izstopu na teraso je visoka greda z zelišči, kot so rožmarin, drobnjak in peteršilj, saj si je lastnica zaželela, da lahko v copatih stopi ven, utrga sveža zelišča in jih doda jedem, ki jih pripravlja v kuhinji.
Malo dela, velik učinek
O tem, kako se lastnica, ki prej ni bila vešča dela z rastlinami, loteva vzdrževanja vrta, Matic razkrije: »Po začetnem srečanju in kratkem uvajanju v nego rastlin – kdaj in koliko jih obrezati ter kako deluje zalivalni sistem – je lastnica vrt samozavestno vzela v svoje roke. Moram jo iskreno pohvaliti. Ko sem vrt po dveh letih znova videl, me je navdušilo, kako dobro je vzdrževan in kako zdrave so rastline.«
Prostor, ki zaživi skupaj z naravo
Za Majo Dragan je mali vrt postal razkošna dnevna soba na prostem. »Zjutraj se usedem za mizo in pijem kavo, pogled na vrt pa me napolni z energijo. Ta prostor daje nekaj dobrega – ne le nam, tudi naravi, žuželkam, ptičem,« pripoveduje lastnica, ki z nasmehom prizna, da je sprehod po potki med rastlinami zanjo in za njene najbližje postal vsakodnevni ritual. Tako je majhen košček zemlje prerasel v navdihujočo pokrajino, ki vsak dan znova spregovori s svojimi barvami, vonji in svetlobo.
Fotografije: Maja Dragan, Matic Sever, Jasna Amalija Marin
