Zakaj že prekopavamo vrt? Stari folklori že marsikateri Slovenec nastavlja ogledalo s sonaravnimi metodami zimskega zastiranja, ki popolnoma izniči potrebo po spomladanskem 'štihanju' in zemljo še pred vrtnarsko sezono obogati z naravnimi, hranljivimi snovmi.
Kot v naravi
Menjava letnih časov je za naravo blagodejna. Ko pozimi odpade vse listje z dreves, po tleh položi s hranilnimi snovmi bogato zastirko, ki ima dve vlogi: prvič, tla ščiti pred zmrzaljo in omogoča številnim mikroorganizmom, deževnikom in drugim bitjem, da pozimi preživijo v zemlji, in drugič, tem istim mikroorganizmom zagotovi obilo hrane, ki jo počasi predelajo v hranljive snovi, v molekule, dovolj majhne, da jih rastlina lahko spomladi uporabi za rast, zdrav razvoj in obilne pridelke.
Hranilne snovi tako v naravi vedno krožijo, zastirka pa se z leti počasi vdeluje v zemljo, se tam rahlja in sprošča hranila. Tudi mikroorganizmi se navadijo na življenje v plasteh: spodaj so tisti, ki živijo brez zraka in zgoraj tisti, ki potrebujejo kisik. S prekopavanjem jim njihov svet obrnemo na glavo in jih zadušimo: prst pa postaja vse bolj osiromašena.
Kako naravni princip kroženja hranilnih snovi uporabimo v vrtu?
Ko z vrta poberemo še zadnje pridelke – pozno oktobra, v začetku novembra – vrt obilno zastremo. Obstaja več vrst zastirk:
- najboljša zastirka je gotovo doma pridelan kompost, ki ga pozimi razgrnemo po gredah. Ne vdelujemo ga v prst, ampak zgolj pustimo, da se v hladnejših mesecih počasi razgraja in v zemljo sprošča bogata hranila. Spomladi neposredno v kompost presajamo sadike oziroma sejemo semena;
- če doma ne kompostirate in nimate sredstev za nakup večje količine komposta iz bližnje vrtnarije, lahko pripravite tako imenovano živo zastirko: na gredice posejte ajdo ali rž, ki bosta vzklila, nato pa se bosta zaradi prenizkih temperatur polegla. Spomladi ti dve kulturni rastlini zgolj poležete na gredico (jih iz nje ne odstranjujete!) in si pripravite prostor za setev ali sajenje zelenjave. Na takšni gredici bodo najbolje uspevale večje rastline, kot so buče in kumare, fižol ali koruza;
- seveda lahko uporabite tudi organski material, ki vam ostane po jesenskem čiščenju vrta. Ostanke pokošene trate, slamo, jesensko listje in iglice ter nasekljane (sveže) veje dreves in grmovnic enostavno položite po gredi in jih ne vdelujte v zemljo. Spomladi ocenite njihovo stanje (če dišijo po humusu, jih ohranite na gredi, če dišijo po gnilobi, pa jih raje odstranite in zamenjajte z novo spomladansko zastirko).
Kakšne so prednosti zastirke?
Z zastirko boste prst vzdrževali vlažno, hkrati pa jo boste obvarovali pred močnimi padavinami in snegom, ki jo lahko zbije. Prst boste tudi zaščitili pred zmrzaljo, in s tem ohranili v njej vse dobre mikroorganizme. Spomladi pa se izognete dodatnemu gnojenju, prekopavanju in drugi pripravi tal. Pomislite tudi, koliko (dobrih!) smeti boste prihranili bližnjemu smetišču – od organskih odpadkov, ki bodo kot kompost vračali svoja hranila v vaše grede, pa do večjih odpadkov (vej, listja), ki bodo na vašem vrtu dosti bolj koristni kot na lokalni deponiji.
Kaj pa spomladi?
V rastni sezoni se prav tako poslužujemo zastirke, ki bo prst ščitila pred izsuševanjem in vanjo dalj časa oddajala vlago, ki bi se lahko ob obilnem dežju drugače iztekla iz vrta. Zastirka prav tako ščiti pred nekaterimi škodljivci in plevelom.
Uporabljamo iste materiale, kot za zimsko zastirko: kompost lahko uporabljamo že zgodaj spomladi za sajenje sadik; ko so rastline že večje (in temperature prsti višje), pa jih lahko dodatno obložimo še s senom, travnim odkosom, suhim listjem, volno … Izogibamo se okrasnemu lubju in suhim sekancem: ti okrasni materiali bodo v vašem zelenjavnem vrtu naredili več škode kot koristi. Zastirko redno preverjamo: preverimo stanje prsti spodaj in nadzorujemo morebitno gnitje, ki bi se lahko preneslo tudi na naše povrtnine.
Po nekaj letih zastiranja boste opazili, da vaš vrt sploh ne potrebuje več prekopavanja. Še več: prst je vedno rahla, vlažna in humusna; vaši pridelki pa vsako leto večji in sočnejši. Le zakaj smo že nekoč prekopavali?
