“Po stenah se je nabiral kondenz”: Igralec Jernej Kuntner o svoji izkušnji z energetsko prenovo hiše

Po podatkih strokovnih ustanov je v Sloveniji plesnivih več kot 50 tisoč stavb, še več pa jih je "bolnih", ker v njih ni ustrezne menjave zraka. Želja po boljši zatesnjenosti in manjših stroških ogrevanja lahko pripelje do tega, da stavbo dobesedno zavijemo v neprepusten ovoj. Podobna je tudi izkušnja našega igralca Jerneja Kuntnerja, ki pa je za svojo hišo našel preprosto in učinkovito rešitev.

0

Ko se je gledališki in televizijski igralec Jernej Kuntner lotil prenove svoje hiše in menjave oken, ni kaj dosti vedel o prezračevalnih sistemih. Zanimala ga je energetska varčnost, zato si je izbral okna, ki so dobro tesnila. “Leta 1978, ko so gradili hiše v Murglah, so notri vgradili prva termopan stekla. Takrat so bila to dobra okna. Ampak še vedno se je skozi njih izgubljala toplota, skozi je pihalo … Tako da smo pred dobrimi petnajstimi leti investirali v nova okna – troslojna, z dobrim tesnjenjem.”

A kaj kmalu so se začele poznati posledice … “Ko sem nekega dne stopil v hišo, je po stenah predsobe, ki je čisto zaprta, vse teklo od kondenza … V predsobi je plinska peč, ki je ugasnila, ker v prostoru ni bilo dovolj kisika: poprej je zrak prihajal izpod starih oken, po prenovi pa zraka kar na enkrat ni bilo več. Peč je ugasnila, kar je bilo zelo nevarno.” Investirati so morali v novo peč, kmalu pa so ugotovili, da bo potreben tudi ustrezen prezračevalni sistem.

Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki se pri nas ukvarja z vgradnjo prezračevalnih naprav, pravi, da je takšnih težav, s katerimi se je spopadel igralec, vse več: “Gradbena stroka in energetski svetovalci zahtevajo zrakotesnost, ljudem pa je prihranek pri ogrevanju seveda v interesu, zato sledijo tem nasvetom. Ko je hiša zatesnjena, pa je preprečena izmenjava zraka in pričnejo se običajni problemi. Kondenz na oknu, črna plesen … Poleg tega drastično pade vrednost kisika napram ogljikovemu dioksidu. To so zelo realni in zelo veliki problemi.”

Vse to kaže na sindrom bolnih stavb, kar je trenutno izredno aktualna tema v Evropi. O sindromu bolnih stavb med drugim govorimo takrat, ko v nepremičnini ni zadovoljena osnovna funkcija – pravilno prezračevanje, ki omogoča, da ljudje in objekt dihajo. “Povprečna štiričlanska družina v zrak dnevno spusti do 15 litrov tekočine – med potenjem, pranjem, sušenjem perila, tuširanjem in podobno. Ta vlaga nima kam iti in se absorbira v zidove. Samo vprašanje časa je, kdaj doseže v zidovih kritično točko, in le-ti zacvetijo,” pove gospod Kuster.

Korak za korakom do rešitve za celo hišo

Družina Kuntner se je težav s slabo kakovostjo v zraka v hiši lotila tako, kot bi se vsak v takem položaju. Člani družine so hišo nekaj časa prezračevali z odprtimi okni in upali, da to bo zadostovalo. Ko so opazili prve zametke vlage, so ugotovili, da je problem resnejši. Takrat so vključili strokovnjake za vgradnjo prezračevalnih sistemov, podjetje Lunos, izkoristili subvencijo Eko sklada za te namene in odpravili težave v enem delu hiše. Družina Kuntner je že z vgradnjo sistema v eni izmed spalnic opazila ogromno razliko. “Doma največ časa prespiš. Vlaga v spalnicah je bila najhujša, zato smo tam najprej vgradili prezračevalni sistem in kmalu opazili veliko razliko. Vlaga je bila odpravljena v prvem tednu uporabe. In ko sem se premikal po ostalih prostorih, sem vse bolj zaznaval slab zrak. Takrat smo se odločili, da bo potrebna vgradnja v vseh prostorih,” pove. Gospod Kuster podpre njegove besede: “Povprečna slovenska spalnica ima 12 m2, torej 30 m3 zraka. Če dva zakonca spita v takšni spalnici, v treh urah in pol porabita kompleten kisik. Govorimo o tako slabi kvaliteti zraka, da ima le-ta gotovo posledice na počutje, na kvaliteto spanca in na sposobnost regeneracije telesa.”

Vir: Stavbna biologija d.o.o.

“Vse je bilo izdelano v enem dnevu. Sploh ne veš, da so bili delavci pri tebi,” izkušnjo deli igralec. Prezračevalni sistem deluje avtomatično in svoje delovanje prilagaja lastnim meritvam vlage in temperature v prostoru; z rekuperacijo vzdržuje temperaturo prostora (torej poleti hlad in pozimi toploto); hkrati pa je popolnoma neslišen in neobčuten, torej ne povzroča prepiha. Poseben poudarek je tudi na vgrajenih filtrih, ki odpravljajo težave ljudi z alergijami.

Družina Kuntner lahko uživa v obnovljeni hiši šele po ureditvi prezračevanja. Ta izkušnja jim je pokazala, da pri iskanju kakovosti bivanja v njihovem domu visoka energetska učinkovitost ne more biti edino vodilo.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *