Na megleno jutro ali deževano popoldne, ob sibirskem mrazu ali v vročem poletju. Skodelica čaja vedno prija, naj bo pravega s kapljico mleka, zeliščnega, ki poboža grlo, ali sadnega, ki razvaja brbončice. Vsekakor pa ga postrežemo iz estetskega čajnika in v družbi drobnega peciva.

Pitje čaja je vtkano v tradicijo in obrede številnih narodov in kultur. V Evropi daleč največjo strast pitja čaja pripisujemo Angležem, ki skoraj vsak prost trenutek izkoristijo za skodelico čaja. Po tradicionalnih angleških pravilih v skodelico najprej nalijejo mleko, ki mu sledi čaj, po okusu pa tudi sladkor. Za tako pripravljen čaj si vzamejo čas in ga srkajo zelo počasi.

V arabskem svetu s skodelico čaja izražajo gostoljubnost. Vroč čaj po navadi nalivajo iz velike višine in ga pijejo na tleh s prekrižanimi nogami.   

Pri nas pa je čaj povezan predvsem z bogato tradicijo ljudskega zdravilstva. Prav zato popijemo največ planinskega, kamiličnega in šipkovega čaja, ki pa ga – tako kot veleva bonton – strežemo iz čajnika.

Vir: Kitchen Craft

Čajnik je pripomoček za pripravo toplih napitkov in odporen na visoke temperature. Na tržišču jih najdemo več vrst, delimo pa jih v dve skupini, in sicer na klasične ter potisne. S klasičnimi čajniki segrevamo vodo na kuhališču, zato so največkrat izdelani iz kovine, nerjavečega stekla, emajla ali stekla in kombinirani s plastiko. Potisni čajniki pa, nasprotno, niso namenjeni uporabi na kuhališču, pač pa gre za posodo, v katere natrosimo čajne lističe, prelijemo z vodo, nato pa s pomočjo potisnega mehanizma čajno usedlino ločimo od napitka; tudi zato so lahko izdelani iz plastike, stekla ali drugih materialov.

Vir: Tom Dixon

Čajniki so lahko opremljeni z raznimi praktičnimi dodatki. Nekateri imajo funkcijo žvižganja, ki sporoča, da je voda dosegla vrelišče, drugi se pohvalijo z zaščito pred paro, lahko imajo priloženo cedilo, signalizirajo, kolikšen je nivo vode, in nudijo nedrseč oprijem. Za uporabo vsakega čajnika pa je predpisana predvsem počasnost in umirjenost. To pomeni, da morate ustaviti vsakdanji življenjski utrip, se umiriti ter počasi in z užitkom popiti dišečo vsebino.