Zapeljiva mehkoba jesenskih trav

Če iščete rastline, ki jih odlikujejo naraven videz, zanimiva tekstura in mehkobno gibanje v vetru, si v zelenem prostoru omislite okrasne trave. Te jeseni veljajo za ene najbolj dekorativnih rastlin na vrtovih.

0

V naravi trave vidimo povsod: na travnikih, poljih, ob poteh, v gozdovih in na urbanih območjih … Na okrasnih vrtovih pa so posebej gojene okrasne trave tiste, ki vrtu dodajo svojevrsten šarm, saj pričarajo gibanje, zanimivo teksturo in predvsem naraven videz.

Kam jih posaditi

Večina okrasnih trav potrebuje sončna mesta in navadno vrtno zemljo, ki je dobro odcedna. Zemlji ob sajenju dodamo kompost. V nasprotju z okrasno trato, ki jo moramo redno kositi, dognojevati in zalivati, za okrasne trave zadostuje spomladansko dodajanje komposta ali briketiranega gnojila po zemlji okrog rastline. Marsikatera okrasna trava je tako skromna, da jo lahko vključimo tudi v skalnjak. Tam se bodo dobro počutile bilnica, stepa, japonska krvava trava …

Nekatere trave so prav veličastne in lahko z njimi ustvarimo pozornost vzbujajoče scene na vrtu. Na odprte grede spadajo predvsem višjerastoče okrasne trave iz skupin Miscanthus, Penisetum, Panicum, Molinia, Calamagrostis … Te večinoma dobijo svojo najmikavnejšo podobo v jeseni.

Lepše in opaznejše so v skupini

Tako kot za večino rastlin velja pravilo, da se bolje izrazijo v skupini, velja to tudi za okrasne trave. Zelo lepo lahko kombiniramo trave po višini in barvi. Določene so nizke, sadimo jih ob robovih gredic, druge so velike in zavzamejo več prostora ter dodajo jeseni čisto drugačno maso vrtu. Nekatere imajo modrikaste liste, druge izrazito rdeče ali rumene, določene so pisanolistne ali progaste, posamezne odlikuje široka rast, nekatere so strogo ozke in pokončne.

Kdaj jih saditi

Najprimernejši čas zasajanja okrasnih trav sta jesen in pomlad, ko je več dežja in ni močnega sonca, tako se rastline dobro ukoreninijo. Trave delimo spomladi. Presajamo jih, ko se čezmerno razrastejo, vse je odvisno od hitrosti rasti in širjenja. Prezimno problematične vrste, kot je pampaška trava, je bolje saditi spomladi, da se sadika do zime dobro vraste. Tudi enoletne trave je seveda smiselno zasajati le spomladi, ko se otopli in ni več nevarnosti pozeb.

Trajne okrasne trave z leti postanejo precej goste, osrednji del pa se izčrpa. Zato jih je priporočljivo na tri do štiri leta – najbolje spomladi, ko začnejo odganjati mlade liste – dvigniti s tal in razdeliti na več manjših šopov.

Jesenska idila v kombinaciji s cvetjem

V pozni jeseni lahko visoke in bujne trave povežemo, vendar so najlepše, če jih pustimo nepovezane. Nadzemni deli jeseni postanejo rjavi, ko pa se ohladi, dobijo okrasne trave dodaten lesk, saj se ivje lepo obdrži na listih in socvetjih ter pričara zimsko idilo. Lepe, velike in goste trave včasih ponudijo dom kakemu ježu čez zimo in ga dodatno ščitijo in grejejo.

Trave lahko kombiniramo prav z vsemi rastlinami na vrtu, le preudarno jim moramo izbrati sadilno mesto zaradi višine ali prostora. Najlepša je kombinacija trav z različnimi cvetlicami, tako da imamo na vrtu najlepši cvetoči travnik. Najbolj pa ustrezajo poleg njih cvetlice, kot so kadulje, slamniki, rudbekije, helenij, zvončnice, jesenske astre, anemone …

Odporne vrste in sorte

Okrasne trave so zelo nezahtevne, saj je z njimi zelo malo dela. Bistveno je, da je zemlja, v katero bomo sadili travo, dobro odcedna, zato na glinenih rastiščih globoko izkopljemo sadilno jamo in sadilni prsti primešamo pesek, na dno sadilne jame pa nasujemo gramoz, da zagotovimo boljšo drenažo. Tudi kakšnih konkretnih škodljivcev nimajo, ki bi opustošili celo rastlino. Določene vrste, na primer pampaško travo (Cortaderia selloana), lahko uničita mraz ali vlaga.

K sreči pa obstaja ogromno vrst in sort, ki jim naše podnebje zelo ustreza. Za najbolj hvaležne veljajo različni trstikovci (Miscanthus sp.), bodalica (Nassella tenuissima), Imperata cylindrica’Red baron’, perjanka (Pennisetum alopecuroides),rušnata masnica (Deschampsia cespitosa), divji oves (Chasmanthium latifolium), šašulica (Calamagrostis x acutiflora ‘Karl Foerster’), okrasno proso (Panicum virgatum),stožka (Molinia sp.).

Obstaja tudi trava za senco

Za senčno rastišče je najprimernejša hakonska trava (Hakonechloa sp.). Dobro se obnesejo tudi rodovi Chasmanthium in Melica. Lahko pa za senčno mesto izberemo tudi travi podobne rastline, kot so šaši,bekica in kolmež. Za večletno veselje s travami je na vrt najbolje posaditi trajne okrasne trave, lahko pa sadimo tudi različne enoletne trave, ki jih največkrat dobimo v vrtnih centrih in vrtnarijah v sezoni balkonskega cvetja.

Zelo lepo se trave obnesejo v posodah in koritih, kjer lahko rastejo samostojno ali pa v kombinaciji s sezonskim cvetjem, trajnicami ali raznimi grmički. Kar pogumno se lotite sajenja, da vas bo jeseni ob pogledu na plešoče travice v srcu navdajalo veselje.

Fotografije: RHS/Joanna Kossak, RHS/Lee Beel, RHS/Tim Berry, Jasna Marin, Flower Council of Holland

Prejšnji članekVsak dvanajsti Slovenec si lani ni mogel privoščiti ustreznega ogrevanja
Naslednji članekŠtirje pohištveni kosi, s katerimi boste v interier vnesli toplino
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje