Hiša je postavljena na podolgovato otoško parcelo ob kanalu. Čudoviti razgledi, bujna okoliška narava in velik potencial za aktivno preživljanje prostega časa so družino prepričali v nakup parcele. Vseeno za počitniško hišo niso želeli odšteti preveč – želeli so predvsem odskočno desko za raziskovanje te prečudovite okolice. Dobili so vse to – in še mnogo več.

Za oblikovanje hiše so namreč izbrali zanimiv pristop – oblikovali so jo od znotraj navzven. Sprva so s studiem i29 interior design določili vso minimalno opremo hiše in jo prevedli v funkcionalen, razgiban in predvsem do zadnjega centimetra izkoriščen tloris. Nato je arhitekt Chris Collaris temu tlorisu dal še končno obliko s tehnološko naprednim fasadnim ovojem, ki družini nudi visoko kvaliteto bivanja.
Skulpturalna kompozicija
Tloris je razgiban: notranji oblikovalci so se odločili hišo programsko razdeliti na štiri kubuse, ki vsak s svojimi merami, višino in vgradnim pohištvom družini ponuja minimalni standard za udobno preživljanje prostega časa. Čeprav je pozidanih le skromnih 55 m2, hiša vsebuje dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, tri spalnice, kopalnico in dvoje sanitarij.

Kubuse so nato zložili v zanimivo kompozicijo, ki se nežno usidra v zunanjo ureditev parcele. Zaradi te skulpturalne kompozicije hiša z vsakega zornega kota izgleda drugače, okoli nje pa se nizajo tudi številni zunanji kotički za preživljanje prostega časa: minimalistično oblikovane pohodne površine iz poliranega betona, mehkejše lesene terase, skrbno oblikovane zelene kulise, dostopni mostovž, s katerega lahko opazujemo floro in favno jezera, pa celo zunanji tuš.

Fasada je oblikovana minimalistično – obloga iz črno barvanih smrekovih desk se zaključi z nevidno atiko ravne strehe, tudi okenski okvirji so skriti za leseno oblogo. Dinamična kompozicija kubusov je omogočila tudi, da so prostori osvetljeni in obdani z naravo iz več strani.
Manj je več
Hiša je bila opremljena s po meri izdelanim pohištvom in vgradnimi omarami, ki še poudarijo grafično kvaliteto interierja. Oblikovalci so uporabili preproste materiale, kot na primer poliran beton ter hrastove panele v naravnem in črno-barvanem odtenku. Želeli so, da bi se arhitektura kar čim bolj umaknila v ozadje in da bi poudarek prevzeli razgledi skozi velika okna.

Ta hiša je zrasla iz specifičnih potreb družine, ki so se nato prevedle v strogo dimenzionirano arhitekturo. Notranja oprema in zunanji ovoj so inherentno povezani, tako da je nastala kar najbolj učinkovita hiša – ne prevelika, ne premajhna, energijsko učinkovita, ekološko neoporečna, z majhnim faktorjem pozidanosti ter predvsem ne predraga. V tem smislu lahko služi kot vzorčni primer majhne hiše: pametne, udobne in kvalitetne.
Hiša je prejela naziv nagrado Frame za Hišo leta 2019.
Arhitektura: i29 interior architects & Chris Collaris
Krajinska ureditev: De Zilverlinde & Frank Heiligers
Fotografije: Ewout Huibers