Vsak dvanajsti Slovenec si lani ni mogel privoščiti ustreznega ogrevanja

Kar 50 milijonov evropskih gospodinjstev je lansko zimo preživelo v energetski revščini, 34 milijonov Evropejcev pa je zimo preživelo v neogretih domovih. V Sloveniji je bilo takšnega kar 8 % prebivalstva.

0

Po poročilu evropske zveze FEANTSA, se je lani na hladen dan kar 50 milijonov Evropejcev spraševalo, ali jesti ali se ogrevati. Evropska komisija poroča, da kar 34 milijonov ljudi svojih domov zaradi finančne stiske sploh ni ogrevalo. Število gospodinjstev, ki se tudi letos ne bo moglo ustrezno ogrevati, se bo ob trenutni rasti cen energije najbrž še povečalo. Posledice energetske revščine pa so pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živi v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju – med njimi pa je tudi veliko ranljivih skupin, otrok in starejših.

Štirje dejavniki tveganja – vlaga, hrup, mraz in pomanjkanje dnevne svetlobe

Neustrezno ogrevan bivalni prostor – čeprav od vseh štirih najbolj izrazit – pa ni edini dejavnik tveganja za slabo zdravstveno stanje, ki ga lahko pripišemo slabim bivalnim razmeram.

Najnovejša raziskava Healthy Home Barometer 2022, ki jo že sedmo leto zapored izvaja skupina VELUX, namreč omenja skrb vzbujajoč podatek, da vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah.

21% Slovencev živi v vlažnih domovih, kjer se spopadajo s plesnijo, puščanjem strehe in gnilimi okenskimi okvirji. Ljudje, ki živijo v vlažnih domovih ali domovih s plesnijo, imajo 40 % večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme.

15% prebivalcev je izpostavljeno prekomernemu hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice. Hrup lahko pripomore k težavam s spanjem, te pa nato do srčno žilnih bolezni, bolezni prebavil in padca imunske odpornosti. 4% ljudi ugotavlja, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, pretemen dom pa hitro vodi v depresijo in težave s spanjem.

Pri ljudeh, ki živijo  ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako pravijo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja.

Rešitve na osebni in evropski ravni

Na osebni ravni lahko uporabimo manjše izboljšave za boljše počutje znotraj naših domov – vlago saniramo z rednim prezračevanjem, pred hrupom se zaščitimo z novimi okni ali senčili. Svoje domove napolnimo z dnevno svetlobo, morda celo povečamo odprtine na fasadi, dodamo strešna okna ali pa prerazporedimo tloris tako, da bodo bivalni prostori optimalno orientirani. Učinkovitost našega doma lahko izboljšamo z energetsko sanacijo stavbe ali z zamenjavo starega ogrevalnega sistema.

Seveda pa je celovita prenova stavbe, ki bi nam zagotovila bolj zdravo življenjsko okolje, po eni strani velik finančni zalogaj, po drugi pa se je mnogi – najemniki ali pa lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah – ne morejo lotiti na lastno pest, zato so sistemske rešitve in subvencije na državni in evropski ravni toliko pomembnejše.

Na evropski ravni na primer delovanje stavb predstavlja skoraj 40% potrebe po energiji. V zadnjih desetih letih, ko se je intenzivneje začela energetska prenova stavb, se je ta potreba zmanjšala za kar 14% –  večinoma zaradi boljše energetske učinkovitosti.

Evropska komisija je že leta 2020 zavezala, da bo letno namenila kar 5,6% evropskega BDP-ja za energetsko prenovo obstoječega stavbnega fonda. S pobudo Renovation Wave želijo podvojiti število energetskih prenov javnih in zasebnih stavb do leta 2030.

V skupini VELUX, ki z raziskavo Healthy Home Barometer že več let zapored opozarja na škodljive vplive neustreznih bivalnih razmer na naše zdravje, pozdravljajo iniciativo. “Prav zdaj, ko se Slovenija izbija iz primeža pandemije, je potreba po dostojnih, dostopnih in zdravih stanovanjskih objektih še toliko večja,” poročajo in upajo, da bodo nova vlaganja v obnovo izboljšala življenjske razmere Slovencev, hkrati pa zmanjšala podnebne vplive in blagodejno vplivala na gospodarstvo. Zdrave stavbe namreč pomenijo tudi manjšo obremenitev zdravstvenega sistema, večjo učinkovitost na delovnem mestu, pa tudi gospodarsko rast. Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali okolijski odtis, do leta 2050 pa bi to lahko pomenilo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi.

Več: VELUX

Sponzorirana vsebina

Prejšnji članekOdprti poziv za slovenski paviljon na 18. arhitekturnem bienalu v Benetkah
Naslednji članekZapeljiva mehkoba jesenskih trav
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje