Nizozemska: kjer grmovnice in trajnice kipijo od življenja

Dežela tulipanov, sira, lesenih cokel, modro poslikane keramike in mlinov na veter je z nekaj več kot 17 milijoni prebivalcev na 41.500 kvadratnih kilometrih ozemlja med najgosteje poseljenimi državami na svetu. Kakšni pa so njeni dvorišča in vrtovi?

0
Foto: PxHere

Ste vedeli, da dobra tretjina Nizozemske leži pod nivojem morske gladine? Da bi pridobili več tal pod nogami, so številni rodovi nizozemskih kmetov, inženirjev in kopačev zemljo ločili od vode in območja osušili, tako da so tam, kjer so se nekoč razprostirala močvirja in rečne plitvine, pridobili na tisoče hektarjev rodovitne zemlje, ki jo še vedno pridobivajo. Polderje oziroma polja za nasipi so prepredli z mrežo prekopov, jarkov in nasipov. Ker ta polja ležijo večinoma nižje od nivoja morja, nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, kasneje so njihovo nalogo prevzele električne črpalke.

Trgovci in vrtnarji po duši

Nizozemci so od nekdaj veljali za pomorsko velesilo in narod trgovcev ter številnih uspešnih podjetnikov in vrtnarjev, ki znajo izrabiti vsako ped zemlje. V deželi, ki slovi po odprtosti, strpnosti in svobodnih načelih, so znani po pridelavi žita, krompirja, pese in vrtnin, ki jih veliko gojijo v rastlinjakih, zlasti uspešni so pri pridelavi rezanega cvetja in čebulic.

Zaščitni znak nizozemskega cvetličarstva so tulipani, ki pa niso njihova avtohtona rastlina. Tulipani izvirajo iz Turčije in Male Azije, kjer so dobili ime po turbanih, na katere spominja njihova oblika. Nekoč so tulipani s svojo rdečo barvo (ta barva je bila dolgo edina) veljali za sultanovo luksuzno imetje. Druge barve, vzorci in nenavadni cvetovi so se razvili kasneje – sprva zaradi virusne infekcije, ki je napadla čebulice v Evropi, kasneje pa so svoj prispevek k barvitosti dodali nizozemski in drugi žlahtnitelji tulipanov. Da pa ne bi preveč razpredali o tulipanih, poglejmo raje, kakšni so videti ulice, domovi in vrtovi Nizozemcev.

Lično in praktično

Že vožnja po širokih in nenaluknjanih cestah daje občutek trdnosti in stabilnosti, ki se odraža tudi pri z opeko obizdanih hišah. Te so marsikje grajene na vlažnih zemljiščih, kamor so za stabilnost globoko v tla zabiti leseni stebri, na katerih so temelji hiš. Morda si kdo predstavlja, da so vrtovi povsod na Nizozemskem takšni kot parki na razglednicah, vendar ni tako. Gosta poseljenost in robustne večstanovanjske hiše običajno ponujajo le majhen kos zemljišča, na katerem si stanovalci uredijo vrtove in vrtičke, kamor posadijo kakšno srednje veliko drevo za senco nad klopco ali mizico s stoli.

Po zidovih hiš se ob bivalnem vrtu vzpenjajo bršljani in glicinije. Razmeroma hladna poletja, mile zime in pogost dež, ki pada vse leto po malem, dobro denejo tudi hortenzijam in javorjem.

Na notranjih balkonih v mestih prevladujejo pelargonije, lobelije in druge trpežne enoletnice, ki jim družbo v loncih delajo zelišča in grozdasti paradižniki. Ob vrstnih in mestnih hišah iz špranj med opekami na tleh poganjajo rožlini in kapucinke.

Svetovno središče drevesničarstva

Precej bolj skrbno zasnovane in negovane vrtove lahko vidimo v krajih, ki so znani po vzgoji rastlin, denimo v Boskoopu, vasici z nekaj manj kot 8000 prebivalci, ki je z več kot 770 drevesnicami in vrtnarijami ob kanalih postala svetovno središče drevesničarstva in vzgoje trajnic. Domačini iz Boskoopa, od koder izvira tudi sorta jabolka z istim imenom, pravijo, da so lepi vrtovi pri njih nekaj čisto normalnega.

Zemlja ob kanalih je zelo rodovitna, tako da se okrog hiš navadno znajdejo številne grmovnice in trajnice, ki kipijo od življenja. Če jih kdaj preseneti sušno poletje, iz kanala prečrpajo vodo in zalijejo vrt, tako da ni nevarnosti, da bi se kaj posušilo.

Kako pa je z ograjami? Značilno za Nizozemce je, da niso malenkostni, ko gre za varnost ob vodi. Najbrž vzrok tiči v dejstvu, da je skoraj 20 odstotkov države prepredene z vodo, zato nima smisla ob vsako hišo ali kanal postavljati ograje.

Kaj pa skrbno pokošena trata? Zlasti ob manjših hišah imajo okrasne rastline prednost pred trato, ki jo vidimo samo tam, kjer je zemlje ob hiši nekoliko več. Tako je tudi dela s košnjo zelo malo, zato več časa namenijo oblikovanju grmovnic in uživanju na terasi, ko končajo delo v vrtnarijah.

Fotografije: Jasna Marin

Prejšnji članekNič bledenja, veliko UV zaščite: tudi temna fasada je lahko lepa več desetletij
Naslednji članekIncudo: družinsko podjetje, ki neguje tradicijo kovaštva
blank
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *