Goriška hiška: otroške radosti v sozvočju z naravo

Ob poplavi igral in igrač iz plastike so čudoviti leseni izdelki izpod rok Goriške hiške pravi blagoslov, saj s svojo simpatičnostjo poskrbijo, da jih mali junaki in junakinje takoj vzljubijo. Ideja o ustvarjanju lesenih pripomočkov za igro se je pred štirimi leti porodila Marku Pajniku, ki je sprva z objavami na blogu spremljal gradnjo hiše, kmalu pa tudi sam poprijel za orodje in začel ustvarjati lesene mojstrovine.

0
Igralna gozdna hiška (foto: Stanko Gruden)

Idejni oče projekta Goriška hiška Marko Pajnik je po poklicu profesor športne vzgoje, petnajst let se je tako ukvarjal z urbanimi športi, desetletje pa je bil v marketinškem podjetju zadolžen za organizacijo športnih prireditev. Skupaj s prijatelji je z namenom zagotavljanja športne infrastrukture v prestolnici postavil center za urbane športe Urban Roof, ki ga je družba zgradila z lastnim znanjem in trudom. Ob tem je v sodelovanju z Elanom Invento ustvaril nekaj lesenih rolkarskih poligonov po Sloveniji, zraven pa ves čas razvijal ljubezen in spretnosti do obdelave materialov, predvsem lesa. Zgodba Goriške hiške se je pričela pisati leta 2016, ob gradnji montažne hiše, ki jo je Marko pospremil z objavami na blogu imenovanem Goriška hiška. Kasneje se je kar sam lotil izdelave dela opreme in kaj kmalu je prvoten hobi prerastel v resne projekte. »Tak je bil sicer plan že od začetka – najprej blog o gradnji ter nato nadgradnja zgodbe z opisom projektov izdelave opreme – od masivne kuhinje, otroških sob in tako dalje. Prvi večji projekt je bila izdelava petdesetih metrov macesnove ograje. Ker smo na nekoliko nagnjenem terenu želeli zgraditi pritlično hišo z nekaj ravnine okoli, smo morali postaviti kar velik podporni zid – skalomet. Zato in pa zaradi varnosti otrok, smo že par mesecev pred selitvijo postavili ograjo,« pove Marko in doda, da je ograja še danes v odličnem stanju, brez kakršnegakoli vzdrževanja.  Ob tem prizna, da ga v hiški čaka še kup projektov, ki še niso uresničeni: »Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa in zaenkrat to drži tudi pri nas. Ampak delamo na tem, da bo kmalu zaključen še kakšen zanimiv projekt v hiši, ki ga bomo z veseljem delili na blogu.«

Motorna žaga – ekipa Goriška hiška (foto: Stanko Gruden)

S pomočjo tega je prepoznal svoje življenjsko poslanstvo, pustil službo in se podal za svojimi sanjami: »Nekako me je vse, kar sem delal do sedaj, tako v službi kot v prostem času, pripeljalo do tega, da sem spoznal, kaj bi rad počel. In v določenem trenutku je bilo treba reči bobu bob, pustiti dolgoletno službo in slediti svojim sanjam. To je bil nekako plan Goriške hiške že od začetka, ko sem začel pisati blog o gradnji hiše.«

Pri svojem delu se trudi biti predvsem unikaten, drugačen, zato s pridoma razvija lasten stil in ideje. »Z izdelki vedno želim spodbujati igrivost, razvoj motoričnih sposobnosti ter aktivno preživljanje prostega časa. In, seveda, ob tem uporabljati kvaliteten material. Pri otroških igralih je nujno slediti standardom, v ta namen redno sodelujem tudi s centrom za certificiranje pohištva na Biotehniški fakulteti. Za gozdno plezalno hiško ter posteljico Zarja sem pridobil tudi certifikat skladnosti,« prizna Marko, ki pa ne izdeluje le otroških igral in igrač, temveč s pestrim naborom izdelkov zadovolji tudi želje odraslih: »Želim, da moji izdelki izvabijo nasmeh na obrazu tudi odraslim, pa ne samo to, ampak, da se poskušajo tudi zazibati na gugalnici, stopiti na rolko, skratka, malo ven iz te odrasle cone udobja. Običajno hitro najdejo malo otroka v sebi.«

Igralnica Urban Roof (foto: Matej Žan)

»Sam na les gledam nekoliko romantično,« pove o svojem odnosu do lesa, poleg ljubezni do topline lesa pa se dobro zaveda tudi ekološke plati materiala.  Sploh v času podnebne krize, ki je iz dneva v dan bolj izrazita, je prav, da se osredotočimo na nam bližnje materiale, kar les – glede na gozdnatost Slovenije – zagotovo je: »Sedaj, ko se toliko govori o podnebni krizi, je les definitivno vedno bolj material prihodnosti. Pa ne samo to, je tudi najbolj osnoven material preteklosti. Mene je nekako vse, kar sem delal v preteklosti, pripeljalo do tega, da sedaj delam večinoma z lesom. Fino se obdeluje, vsak kos ima svojo zgodbo, ki jo lahko pripovedujemo tudi otrokom – od drevesa, štetja letnic do izdelka (igrače) in kasnejše ponovne uporabe, pa do tega, da nas na koncu malo pogreje v peči.«

Posteljica Zarja (foto: Anže Klarič)

Sam je vpet v proces vse od ideje do izvedbe in prav to je tisto, kar ga še danes žene naprej. »Ni mi v interesu narediti tisoč enakih kosov, temveč ustvariti čim več kvalitetnih projektov po meri. Od otroških sobic, igralnic, zunanjih otroških igrišč, rolkarskih ramp, telovadnic na prostem, hišk na drevesih in tako dalje. Idej nikoli ne zmanjka, pri vseh projektih pa skušam nekako združiti ljubezen do lesa ter gibanja. V tem vidim dodano vrednost – od ideje do izvedbe pod eno streho. Vsak projekt je unikaten, s časom pa seveda razviješ nek svoj slog, ki se z zanimivimi projekti nadgrajuje,« prizna ustvarjalec.

Da je njegova vizija uspešna, potrjujejo odlični odzivi zadovoljnih uporabnikov. Otroci imajo dandanes vse preveč igrač, v veliki meri pa so te narejene iz plastike, zato ima tudi njihovo zanimanje kratek rok trajanja. A ni nujno, da je temu vedno tako. »Otrokom je zanimivo marsikaj, odvisno predvsem od motivacije. Dejstvo je, da imajo naši otroci v povprečju desetkrat preveč igrač, igrajo pa se le s peščico. Po mojem mnenju je največ na starših, kakšne vrednote bodo privzgojili otroku, kako mu bodo predstavili različna področja v življenju. Če družina živi z naravo, aktivno preživljajo svoj prosti čas, je nekako logično, da bodo tudi igrače bolj ekološke, narejene iz lesa, spodbujale bodo kreativno učenje. Ampak, če smo realni, je odstotek takšnih še vedno zelo majhen,« zaključi Marko.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *