Iz bivalnega prostora se odpira panoramski razgled na Ljubljansko kotlino. Ko dosežemo vrh stopnišča, ujamemo pogled na zvonik vaške ceste. Spalnica se preko panoramske stene zliva z okoliškimi pašniki in gozdovi, v kopalnici pa nas pogledi in odsevi na vaško idilo objamejo z vseh strani. Naravne lepote so v tej hiši kot umetniška platna, uokvirjena z zadržano, dobro artikulirano arhitekturo.
Najlepša leta
“Otroci naročnikov so odrasli in so si ustvarili družine na svojem, zato je za par počasi dozorela ideja o novi, sodobni hiši,” razložita avtorici arhitekture, Vesna Draksler in Tina Mikulič ter nadaljujeta: “Hiša je dovolj velika, da gosti velik krog prijateljev in družino, hkrati pa nudi tudi intimo in zavetje.”
Hiša je umeščena na padajoči teren: od dovozne ceste pa do travnika pod njo je kar tri metre višinske razlike. Arhitektki sta se zato odločili spodnji nivo delno vkopati in tako javni del hiše – s pokritim parkiriščem, vhodom, bivalnimi prostori in teraso – v celoti postaviti na višji nivo in iz njega ponuditi kar najlepše razglede. Spretna krajinska ureditev izpod rok Mitje Škrjanca je oba nivoja hiše mehko povezala s tlakovanji in zasaditvami.

V spodnjem nivoju najdemo veliki, skorajda v celoti v steklo odeti spalnico in kopalnico, na kateri se pripenja razkošna terasa.
V interierju nas očarajo okusno izbrane barve in materiali, ki se ponavljajo po celotni hiši. Tu pa tam nas presenetijo nepričakovani detajli – kopalniški blok na sredi prostora, obešalo za brisače, spuščeno izpod stropa ali pa kovinski regal, ki je hkrati ograja stopnišča – ki se enkratno zlijejo z arhitekturo in še dodatno gradijo na njeni zadržano-bogati naravi.
Naravni materiali in majhna poraba
V središču dnevnega prostora je umeščena velika lončena peč. “Po letu bivanja v hiši lastniki poročajo, da se talno ogrevanje porablja le v zimskih mesecih v sanitarnih prostorih in v vhodni veži, saj lončena peč in velike zasteklitve, ki prostor pasivno ogrevajo, zadostijo vsem potrebam po toploti,” povesta arhitektki. Poletno senčenje je urejeno z zunanjimi žaluzijami, potreba po klimatski napravi – čeprav so inštalacije zanjo že pripravljene – pa se po besedah arhitektk še ni pokazala. Hiša se prezračuje naravno, z odpiranjem prostorov v svež gorski zrak, le v kletnih prostorih je urejeno tudi aktivno prezračevanje.

Hiša je – z izjemo armiranobetonske, delno vkopane spodnje etaže – lesena: konstrukcija zgornje etaže je izdelana iz masivnih križno lepljenih plošč, lesena je toplotna izolacija, leseni so okenski okvirji, pa tudi detajli na fasadi.
Skratka: arhitektki sta s hišo pod Krvavcem na sodoben način reinterpretirali idilično sobivanje z naravo, in to za povrh storili na eleganten, trajnosten, energetsko učinkovit in ekološki način, vreden posnemanja.
Arhitektura: Vesna Draksler (Fabrikat) in Tina Mikulič
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Fotografije: Žiga Lovšin
Pozdravljeni, nikjer ne najdem nobenega kontakta za arhitekti?
Pozdravljeni, koliko m2 je velikost hise, hvala