Arhitektova ozka hiša

Za razliko od nekaterih, ki si najprej zamislijo, kakšna bo stavba od zunaj, se arhitekt, ki živi v ozki hiši, projektiranja loteva od znotraj navzven. Poleg tega, da je hiša iz naravnih materialov, nas je navdihnila tudi s svojo obliko in rastlinskim objemom.

0

Rešitve se vselej skrivajo v problemu. Tega se nadvse dobro zaveda tudi arhitekt Boštjan Debelak, ki je na ekstremno ozki parceli ob slepem zidu vrstnih hiš zgradil svoj dom. Kljub ozki parceli je njegova hiša prostorna in prežeta s pristno toplino.

Boštjan Debelak je arhitekt, ki svoje delo gradi v skaldu s svojimi načeli. Njegovo vodilo, plus/minus 100 m2, govori o prepričanju, da mora biti hiša bolj kot bivališče – zatočiše. To, da je sto kvadratnih metrov dovolj za povprečno družino, je sprva poizkusil na svojem lastnem domu, ki ga je zgradil kar na 74 kvadratnih metrov veliki parceli, na kateri je nekoč rastel paradižnik.

Ozki hiši – široka je zgolj 3,1 metra – pa vseeno ne manjka občutka prostornosti. Za to poskrbijo številni arhitekturni detajli – dvovišinski bivalni prostor ali pa zaobljeno stopnišče -, skrbno zasnovana notranja oprema in z občutkom izbrani barve in materiali. Le-ti so večinoma naravni – les, opeka, apneni omet, kovina – ki se dobro starajo in potrebujejo le malo vzdrževanja.

Posebnost so tudi velika okna, ki pozimi v prostor prepuščajo obilico naravne svetlobe in sončne toplote. Poleti pa hišo senčita veliko drevo, postavljeno na vrt hiše, ter divja trta, ki obrašča fasado. Menjava letnih časov poskrbi, da je fasada vsak dan malce drugačna – od ornamentalne zimske, pa do jesenske bujno rdeče.

Pika na i te vabeče hiše pa je odprt kamin, ki dodatno ogreva 13 kvadratnih metrov veliko dnevno sobo. “Hiše brez ognja si ne znam predstavljati. Meni se zdi to najbolj primaren element, ki ustvarja dom. Ob ognju se dan zaključi,” pove arhitekt.