Štiričlanska družina je pred leti kupila polno opremljeno stanovanje. Pred vselitvijo notranji opremi niso posvečali prevelike pozornosti, nato pa so se pred kratkim odločili za funkcionalno in lepotno osvežitev. Po strokovni nasvet so se zatekli k arhitekturnemu biroju Atelier Abroad, ki ga vodita Tjaša Plavec in Matic Mohar, kjer so postavitev pohištva v stanovanju ponovno premislili in z le malo gradbenimi deli uspeli v stanovanju zaznavno povečati uporabne površine.

Pred prenovo je družino najbolj motila slaba izkoriščenost prostora. V 75 m2 velikem stanovanju so se vedno počutili utesnjeno: med kuhanjem, med druženjem na kavču, celo v pralnici ni bilo prostora za omaro standardne globine.

Prej segmentiran, zdaj enovit dnevni prostor

“Največjo težavo so lastniki videli v poziciji kuhinje ter kuhinjskega otoka z veliko cevasto napo in s spuščenim stropom. Kuhinja je v bivalni prostor močno posegala, prostor za kavč pa je bil utesnjen,” pogovor z nami začne Tjaša Plavec, ki je s sodelavci vodila načrtovanje prenove.

Kuhinji so odstranili polotok in jo zasnovali v obliki črke L, tako pa odprli proti bivalnemu delu. Kavč so premestili na nasprotno stranico, kjer je bolj svobodno zadihal, jedilnico pa so oblikovali v sklopu velikega shranjevalnega pohištvenega elementa, ki se razteza po celotni stranici prostora in tako družini ponuja obilo shranjevalnega prostora.

Kuhinja je po preobrazbi izgubila približno 60 cm skupne dolžine, a arhitekti so z zanimivo domislico izgubljeno površino pridobili nazaj. Ob zračniku kuhinje in kopalnice so umestili večjo omaro, ki na kuhinjski strani skriva izvlečni pult, ki se uporablja predvsem ob pripravi večjih nedeljskih kosil. V tej omari, ki se navidezno spoji s steno, je tudi plitev alkoholni bar, na strani kopalnice pa dodatne shranjevalne površine za brisače in perilo.

Majhni premisleki za velik rezultat

Edini večji gradbeni poseg v prostor, ki pa je za družino pomenil ogromno spremembo v uporabnosti, je bila rušitev oziroma premestitev predelnih sten. Steno med hodnikom in dnevnim prostorom so odstranili in tako znatno razširili jedilnico, minimalno pa so premaknili tudi dve steni v kopalnici in dnevnih sanitarijah.

“Teh 20, 30 cm v obeh mokrih prostorih nam je omogočilo, da smo lahko prostor res boljše izkoristili in povečali funkcionalnost, ne da bi vplivali na ostale prostore. Na primer, hodnik je bil pred tem nepotrebne širine, v sanitarijah, ki služi tudi kot utility, pa ni bilo prostora za normalno omaro,” pove sogovornica. V kopalnici se je tako uredil tudi walk-in tuš, v sanitarijah pa udobna pralnica s pralnim in sušilnim strojem.

“Spalnica ima z novo postavitvijo kar dvakrat več omar. V otroških sobah smo obrnili pozicijo postelje prečno pod okno, jo tudi dvignili do višine okenskega parapeta in površino pod posteljo uporabili za dodatne predale. S tem smo v otroški sobi, ki meri le 9 m2, pridobili kar 1,5 m2 uporabne površine. Mali premisleki so tako prinesli velike rezultate,” našteva arhitektka.

Stanovanje je zasnovano v zadržani barvni shemi, a s številnimi zanimivimi teksturiranimi poudarki. Za televizijskim zaslonom in v knjižni omari se tako pojavi dekorativni beton; pult, stenska obloga in korito v kuhinji so izdelani iz Kerrocka; v kopalnici pa se pojavijo velikoformatne ploščice v imitaciji betona. Veliko poudarka so arhitekti namenili tudi umestitvi knjižne in umetniške zbirke, poseben poklon glasbeni tradiciji družine pa najdemo v spodnjem delu knjižne omare, kjer se tanki črni ročaji izmenjujejo z belimi ličnicami in tako aludirajo na klavirske tipke.

“Družini se je prostor zdel premajhen: bili so prepričani, da v 75 m2 pač ni dovolj prostora za shranjevanje vseh stvari, ki jih rabi štiričlanska družina. Nekaj časa so celo razmišljali o prodaji in selitvi v hišo, z našo prenovo pa se zdaj doma počutijo odlično, saj je stanovanje zasnovano v njihovem slogu in prilagojeno njihovim navadam, imajo pa tudi več prostora za shranjevanje – kar polovica vseh novih omar je zaenkrat še prazna!” zadovoljno zaključi sogovornica.

Interier: Atelier Abroad

Fotografije: Jaka Rogelj