Kako 190 m2 veliko podstrešje z omejeno stojno višino preoblikovati v pet funkcionalnih, svetlih in predvsem udobnih študentskih stanovanj? Arhitekta Aleš Žmavc in Matic Škarabot iz biroja od-do arhitektura sta se skupaj z zasebnim naročnikom lotila izziva in ustvarila prijetne študentske rezidence, ki se jih v času študija ne bi branili niti mi.
V središču Ljubljane, v 130 let starem objektu, je investitor želel pretvoriti 190 m2 veliko podstrešje v pet manjših študentskih bivalnih enot za dolgoročni najem. Čeprav se 190 m2 morda sliši veliko – gre za kvadraturo nadpovprečne enodružinske hiše -, pa je podstrešni karakter prostora z nizkimi kolenčnimi zidovi predstavljal veliko omejitev.
Kako torej v podstrešnem volumnu ustvariti pet kopalnic, pet kuhinj, pet dnevnih prostorov in kar šest spalnic? Arhitekta sta se znašla pred velikim izzivom, ki pa sta ga izpeljala na neverjetno lahkoten način.
Ob frčado sta umestila dve enoetažni garsonjeri, ki izkoriščata stojno višino pod streho. Enoti, veliki približno 30 m2, vsebujeta vse potrebne funkcije za udobno študentsko bivanje: kuhinjo, mizo in dnevni kotiček s kavčem. Postelje sta umestila na nižji podest, pod katerim so shranjevalne površine, z visoko garderobno omaro ob strani pa sta ustvarila zasebno spalnično nišo. Z barvito zaveso jo je mogoče od bivalnega prostora preprosto oddvojiti, tako pa ustvariti različne nivoje zasebnosti znotraj klasično odprte garsonjere.
Na drugi strani podstrešja, pod poševno streho, pa sta zasnovala tri dupleks enote, v katerih je spalnica umeščena v špico strehe – s tem pa je resnično izkoriščen prav vsak kubični meter prostorne mansarde. Ob nizke kolenčne zidove sta arhitekta umestila po meri izdelane nizke knjižne omare z integriranimi linijskimi svetili, ki zvečer nežno osvetljujejo poševni strop prostora.
Do stanovanj v podstrehi se dostopa preko skupnega stopnišča, na katerem se nahajajo tudi pralnica ter dodatne shrambne površine za najemnike.
Vse enote povezuje enaka estetika: ohranjeni stari strešni tramovi se prepletajo s črnimi jeklenimi ojačitvami, medtem ko je pohištvo nalašč izbrano v svetlih tonih, tako da ima vsak najemnik dovolj možnosti, da si prostor prilagodi svojemu okusu in osebnim preferencam.
V času, ko je zaradi manka javnih študentskih stanovanj zasebna ponudba najemniških enot še tako pomembna, je zelo spodbudno videti, da se zasebni investitorji odločajo za angažma arhitektov pri ustvarjanju funkcionalnih, svetlih in sodobno opremljenih stanovanj, kot so ta. Sploh, če s tem izrabijo prej neizrabljene prostore starejših hiš in jim (s konstrukcijsko in energetsko sanacijo strehe) hkrati še znatno podaljšajo življenjsko dobo.
Arhitektura: od-do arhitektura
Fotografije: Matic Škarabot, od-do arhitektura
