V podhodu Ajdovščina kmalu novi kino s petimi dvoranami

Podhod Ajdovščina, ki je bil nekdaj eden najsodobnejših podhodov pri nas, je danes zapuščen. Številni gospodarski, družbeni pa tudi urbanistični procesi so opustošili nekdaj zelo obiskano trgovsko in storitveno središče pod Slovensko cesto in ga preobrazili v podzemno mesto duhov. Danes zanikrni podhod pa bo v prihodnjih letih dobil nov namen - in zopet postal del vse bolj atraktivnega družabnega tkiva Ljubljane.

0

Tam nekje med Metalko in Leninovim parkom so daljnega leta 1976 namestili tekoče stopnice. Po njih smo se spustili v podzemno mesto nakupov: tam se je dobilo vse od zvezkov pa do oblačil in sladoleda, tu smo lahko dali popraviti čevlje ali izdelati ključ. Danes v Metalki ni več železnine, Leninov park se je vmes dvakrat preimenoval, prej glavna prometna žila prestolnice, Slovenska cesta, pa je v velikem obsegu ponovno vrnjena pešcem. Če k temu prištejemo še prenovljeno Gosposvetsko cesto, je podhod Ajdovščina zares ostal edini del sestavljanke, ki se v pol stoletja ni spremenil niti malo. No, ker se je potreba po podhodu – sprva z vzpostavitvijo prehoda za pešce, kasneje pa še s prenovo Slovenske ceste – tako zelo zmanjšala, so tudi lokali v podhodu v zadnjih letih izgubili še tistih nekaj strank, ki jim že prej niso pobegnile v eno od novih nakupovalnih središč v periferiji. Danes so večinoma prazni, prelepljeni s časopisnim papirjem. Čeprav so podhod želele revitalizirati že številne umetniške iniciative – nedavno tudi v sklopu Bienala industrijskega oblikovanja, BIO 26 – pa je bilo že dalj časa jasno, da se mora podhod trajno prilagoditi novi situaciji. Tako arhitekti kot Mestna občina Ljubljana so prepričani, da lahko Ajdovščina postane celo eden od novih centrov družbenega dogajanja.

Trenutno stanje (foto: ZAPS)

Prav arhitekti so tisti, ki so spodbudili razmislek o celostni prenovi tako Slovenske ceste kot njenih pripadajočih javnih površin. Društvo arhitektov Ljubljane je že leta 2012 pripravilo študijo ureditve Slovenske ceste po odpravi osebnega prometa in tu je prvič vzniknila ideja o izkoristku zapuščenega podhoda Ajdovščina v namen mestnega kina. In čeprav je takrat idejo ponudil dvojec birojev Scapelab in Arhitekti Dobrin, je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor letos organizirala uradni natečaj za strokovno najprimernejšo rešitev za ureditev minipleksa mestnega kina, ki bi ga zasedel – programsko bogat in zelo obiskan – Javni zavod Kinodvor.

Na natečaju je zmagala naveza birojev Arhitektura in Skupaj arhitekti. Vhod v kino so zasnovali ob stavbi Zadružne zveze v obliki nizkega valja. “Paviljon postane del ansambla raznorodnih stavb v prostoru Ajdovščine,” zapiše žirija, ki ji je predsedoval podžupan Ljubljane, arhitekt Janez Koželj. “Gladka okrogla fasada brez napuščev deluje v prostoru kot znak oziroma izložbeno okno kina, ki vabi v svojo notranjost.”

Del steklenega paviljona bo namenjen restavraciji s strešno teraso; del pa bo zasedala polkrožna odprtina, skozi katero bomo lahko iz pločnika Slovenske ceste videli v podzemno osrednjo avlo kina: pokukali bomo lahko v otroški kotiček, večnamensko dvorano, v knjigarno in galerijo. K dogajanju se bomo spustili postopoma: iz dnevne svetlobe bomo po okroglem stopnišču počasi stopili v zatemnjeno preddverje; nato pa še v temo kinodvoran. Teh bo kar pet – velika, srednja in tri manjše.

Žirija je namerno izbrala predlog, ki podhod popolnoma preobrazi in preoblikuje njegov podolgovati, prehodni značaj. “Podzemni del kina se ne ozira za nekdanjo funkcijo podhoda in jo želi izbrisati iz spomina, izhod na površje skozi ohranjen del podhoda pri Metalki pa bo uporabljen zgolj za požarni pobeg.”

Podhod Ajdovščina je pripravljen na dolgo odlašano spremembo. A še preden se začnejo dela, ne zamudite priložnosti in se še zadnjič sprehodite po podhodu: spomnite se sladoleda in čevljarja; še zadnjič se zapeljite po tekočih stopnicah.

Avtorji arhitekture: mag. Peter Gabrijelčič, Tomaž Ebenšpanger, Boštjan Gabrijelčič, Aleš Gabrijelčič, Anja Mencinger, Nik Solina, Lovre Mohorič

Vizualizacije: Arhitektura d.o.o. in Skupaj arhitekti (via ZAPS)

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *