V praškem stanovanjskem naselju si je kipar in steklar Vladimír Bachorík ustvaril umetniški studio. Arhitekti studia NEUHÄUSL HUNAL so z eksperimentalno zasnovo izpostavili potencial stanovanja, ki praktično nima vrat, zato so meje in funkcije med posameznimi deli prostora popolnoma zabrisane.

»Kakšne so največje možnosti klasičnega montažnega stanovanja?« je bilo vprašanje, ki so si ga postavili arhitekti studia NEUHÄUSL HUNAL ob prvem ogledu stanovanja in željah naročnika. Kipar in steklar Vladimír Bachorík je za svoje ustvarjanje potreboval nov delovni prostor, ni pa želel, da bi ga delila vrata. Na prvi pogled nenavadna naloga je predstavljala dragocen potencial za generiranje nenavadnih rešitev. Kar stanovanje v praškem predmestju zagotovo je.

Cilj arhitektov je bil uporabiti hibridno tipologijo, s katero bi dosegli kar največ svobode in naravne svetlobe. Meje in funkcije so tlorisno in materialno zabrisane. Prostoren, odprt in pretočen prostor brez vrat tako delijo le polprerezi U-profiliranega stekla. Ti prosojni stekleni bloki omogočajo prehod naravne svetlobe v različne predele stanovanja, s svojo materialnostjo pa se lepo navezujejo tudi na naročnikov poklic.

Poleg statike je ključno konstrukcijsko omejitev predstavljala infrastruktura, zato so vse inštalacije umestili v kopalniški blok s straniščem in tušem. Zaradi ravnanja z odpadki je postavljen na majhno ploščad, ki subtilno poudarja njegovo prostorsko dominantnost. Tlorisno kompozicijo dopolnjujejo tri odprte U-profilirane steklene krivulje, ki nevsiljivo definirajo garderobni, shranjevalni in delovni prostor oziroma kuhinjo. Preostali prostor je prosto moduliran med linijami stekla in ostaja odprt za kakršno koli prihodnjo interpretacijo.

Tlorisno zasnovo prekinja armiranobetonska nosilna stena z dvema odprtinama, element, ki je postal nosilec identitete prostora. Preostale stene in strop so ometani v belo, s čimer steklene kompozicije pridejo še bolj do izraza. Mesta, kjer so umeščene površine v stiku z vodo, definira umazano bel mozaik. Velikodušna kuhinja, kjer nastane več predmetov kot obrokov, je posebej zasnovana tako, da funkcionalno ustreza svojemu osnovnemu namenu.

Fotografije: Radek Úlehla