Kakšni objekti nastanejo, ko ustvarjalno sodelujejo različne stroke? Ko se spoštujejo različni pogledi in razumejo različni zorni koti, ko je glavni navdih delovanje v dobro družbe? Plodna sodelovanja med vizionarskimi arhitekti in inovativnimi inženirji raziskujejo v galeriji Dessa, na razstavi z naslovom Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki.

Arhitekturna in gradbena stroka sta od samega začetka neločljivo povezani. Vse od osupljivih gradenj v času prvih visokih civilizacij – od egiptovskih piramid, prek sistema kanatov v Perziji do rimskih cest, mostov in akvaduktov. Inženirstvo – v smislu snovanja, načrtovanja in gradnje infrastrukture – je bilo bistveno za razvoj katerekoli civilizacije, in tako je še danes.

V galeriji DESSA tokrat predstavljajo področje ustvarjanja, ki je manj izpostavljeno in manj opazno, pa vendar obsega velik del oblikovanja našega okolja. Govorimo o področju načrtovanja infrastrukturnih, industrijskih, športnih in inženirskih objektov, ki pa – tako zaradi svoje fizične velikosti kot velikega simbolnega pomena – zaznamujejo in nadgrajujejo naš (kulturni, zgodovinski, grajeni in naravni) prostor ter mu dajejo identiteto. Le kdo ob omembi vasi Črni Kal hkrati ne pomisli tudi na impresivni viadukt? In ob Ljubljanskem gradu na vzpenjačo, ob Krvavcu na oddajni center, ob Karavankah na predor?

Viadukt Črni Kal, Črni Kal, 2004, Marjan Pipenbaher, Ponting; Janez Koželj, foto: Miran Kambič

Da bi bile tudi tovrstne gradnje uspešno sprejete v svojem okolju, morajo poleg tehnološke logike, trdnosti, vzdržljivosti, ekonomičnosti in racionalnosti upoštevati tudi druge zahteve. Tiste po ekologiji, energiji, umestitvi v prostor, lepih razmerjih in estetiki ter predvsem na oblikovno humanost v odnosu do narave, mesta, človeka.

Štirideset objektov v sedmih kategorijah

»Pri oblikovanju razstave je bil eden ključnih kriterijev izbora umestitev v prostor: razumevanje, spoštovanje in podrejanje značilnostim krajine ter upoštevanje in ohranjanje naravnih procesov na območju gradnje. Ob tem pa mora biti objekt funkcionalen, konstrukcijsko logičen, estetski in racionalen v porabi materiala in financ,« povedo kuratorke Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Kuhar, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik in Damjana Zaviršek Hudnik, ki so izbrale štirideset objektov – od bencinskih servisov pa do avtocestnih predorov.

Kolesarska brv na Rju, Bohinj, 2021, Aleksander Ostan, Nataša Pavlin, sodelavca Anže Repinc, Jana Kozamernik, Atelje Ostan Pavlin; Luka Pavlovčič, Konzola, foto: Miran Kambič

Raznolik nabor tematskih sklopov nakazuje, da grajeni prostor na različnih ravneh opredeljuje ter vpliva na življenje in delovanje posameznika in celotne družbe. Zato je ustvarjalno sodelovanje med strokami, ki ga navdihuje želja po delovanju v dobro družbe, spoštovanje različnih pogledov in razumevanje širših zornih kotov, pomembno, zatrjujejo avtorice razstave.

Od plodnega sodelovanja do razkola in nazaj

Razstava zajema tudi objekte, zgrajene v letih skupne države Jugoslavije. Takrat sta stroki tvorno sodelovali pri izgradnji nove države in njenih infrastrukturnih projektov, s katerimi se je istovetila takratna politika, dosežki pa so odmevali tako na domači kot na mednarodni sceni. »Če sta sodelovanje in dopolnjevanje kompetenc projektantov različnih strok znotraj velikih projektantskih podjetij kot običajen način delovanja v 60., 70. in 80. letih preteklega stoletja omogočala stabilno in ustvarjalno delo, sta obdobje po osamosvojitvi Slovenije ter razpad teh podjetij prinesla projektantom nestabilne razmere za delo, predvsem pa slabšo komunikacijo med strokami, kar se je zelo hitro odrazilo tudi pri posegih v prostor,« povedo kuratorke.

Spominski razgledni stolp, Gonjače, Goriška brda, 1961, Marko Šlajmer, foto: Marko Primažič

Kljub slabšemu povezovanju med obema strokama (in v zadnjih letih celo sporu glede novega gradbenega zakona), pa je med našimi projektanti tudi veliko uspešnih arhitekturno-inženirskih timov, ki znotraj zelo omejenih prostorskih danosti, birokratskih in finančnih omejitev ter zakonskih okvirov skupaj ustvarjajo prostorsko, konstrukcijsko in oblikovno kakovostne in inovativne rešitve. »Zagotovo znamo to najbolje skupaj,« pozivajo kuratorke.

Velodrom in atletska dvorana, Češča vas pri Novem mestu, 1996, 2019, Stane Udovč; Duol; Ralph Schurmann; Marjan Zupanc, Air projektiranje; Marko Coloni, foto: Marjan Zupanc

Razstava, ki so jo v galeriji Dessa pripravili skupaj z Matično sekcijo gradbenih inženirjev inženirske zbornice Slovenije, je v prostorih galerije na ogled že od 28. novembra. Vabimo vas na slavnostno odprtje, ki bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 20. uri.

Več: Dessa