Razigrana hiša s slikovitim razgledom

V Mislinji, na robu planote s čudovitim pogledom na hribe in gozdove, stoji razgibana hiša, ki je z lesenimi stebri, previsi, nišami in veličastnimi vrati pravi magnet za oči.

0

Zakonca Založnik pripovedujeta, da sta dobro desetletje potrpežljivo iskala parcelo, na katero bi postavila hišo. Imela sta pet kriterijev, ki jih je morala izpolnjevati lokacija: da je na samem, na višji legi, obsijana s soncem, ob gozdu in dovolj blizu središča mesta, da se družinskim članom ne bi bilo treba voziti daleč po opravkih. Ko sta se nekega dne popeljala po strmi neasfaltirani gozdni poti, sta prišla do slikovitega kotička na robu gozda in tam uzrla čistino, s katere se je odpiral pogled na hribe v daljavi. Spogledala sta se in nasmeh na njunih obrazih je razkril, da sta končno našla prostor, kjer bo njun dom.

Skeletna gradnja in celuloza

Simon Založnik, ki je zaposlen v gradbeništvu in se profesionalno ukvarja z vpihovanjem izolacije, je za projektiranje poprosil arhitekta Črtomirja Reberšaka iz arhitekturnega biroja Logične hiše. “Projekt je nastal v kakovostnem sodelovanju med investitorji in načrtovalci. Predvideli smo tudi večje balkone in napušče nad teraso, da smo tako zaščitili hišo pred popoldanskim soncem in s tem preprečili pregrevanje stavbe. Za piko na i smo dodali še velike stebre, ki stavbi podarjajo razigran videz in hiši dajejo vidni pečat lesa, glede na to, da je sicer lesena konstrukcija skrita za belino fasade,” še pojasnjuje arhitekt Reberšak. 

Družina Založnik se je odločila za leseno skeletno gradnjo, to je tradicionalni tip gradnje, v kakršnem se je gradilo na številnih območjih Slovenije še pred uveljavitvijo opeke in betona. V sami konstrukciji je okrog 70 kubičnih metrov lesa, v stene pa je kot izolacijski material vpihanih okoli osem ton celuloze, pridobljene iz zmletega starega časopisnega papirja. Suha gradnja je omogočila vselitev takoj zatem, ko je bila hiša dokončana.

Vrata za prijazno dobrodošlico

Čeprav je silno razgibana, hiša v Mislinji dosega pasivni razred energetske učinkovitosti. K temu pripomore tudi visokokakovostno stavbno pohištvo, ki ga opazimo že na daleč. Najprej nas pozdravi veličastni vhod, ki nadkrit s podaljšanim napuščem. Visoko izolativna aluminijasta vhodna vrata, ki sta jih lastnika podobno kot tudi garažna vrata izbrala pri podjetju Hörmann Slovenija, nudijo maksimalno varnost in udobje stanovalcem. Vgrajeno imajo večtočkovno zaklepanje, odklepajo pa se pomočjo prstnega odtisa. Za prijazen in svetel sprejem v predsobi poskrbi obsvetloba. So pa vhodna vrata barvno in stilno usklajena še z vrati na pomožnem objektu in garaži.

Ker je garaža del hiše, je bistveno, da garažna vrata zagotavljajo enake toplotne karakteristike kot stena. Poleg tega so uporabljena dodatna utorna tesnila na obeh straneh in v zgornjem delu garažnih vrat, ki zmanjšajo izgubo energije ogrevanja iz notranjosti stavbe.

Spodaj starša, zgoraj otroci

V spodnjem delu hiše iz velikega in svetlega predprostora vstopimo v bivalno-jedilni prostor, ki je fluidno povezan s kuhinjo. Osrednji del interjerja zaseda modularni kavč, ki žari kakor sonce in skladno dopolnjuje prostor, v katerem ima glavno besedo les. Ta se bohoti na tleh, lepota lesa je ujeta tudi v klubski mizici, jedilni mizi in unikatnem visečem svetilu, ki zapolnjuje tretjo dimenzijo.

V jedilnici izstopa niša ob oknu, ki je nastala potem, ko so v hišo vgradili velika steklena okna proti jugozahodu. Niša je zdaj priljubljen kotiček, tako za posedanje kot poležavanje in opazovanje narave v vseh barvah, v katere se odene ob menjavi letnih časov.

V spalnico zakoncev, ki je povezana še s kopalnico in garderobo, iz dnevne sobe ne vodijo klasična vrata, temveč se vanjo pride, presenetljivo, skozi omaro.
Nadstropje višje imajo svoj kvartir že skoraj odrasli otroci. Tam je velik bivalni prostor, povezan z balkonom, nato še fitnes kotiček, kopalnica in dve skladno opremljeni spalnici. Prostrani balkon ponuja obilo prostora za vzgojo čilijev in paradižnika v loncih.

Veličastnost kamna

Še več zelenjave pa je spodaj, na vrtu. Tam sta si zakonca Založnik na robu parcele omislila lesene visoke grede z jeklenimi okvirji.

Posebnost okolice je tudi ta, da ima element, ki ga ne vidimo prav pogosto: kamnito škarpo. Lastnik poudarja, da je sprva bilo predvideno, da bo škarpa segala le meter in pol visoko, a ker se za hišo dviga strmo pobočje, prek katerega pelje cesta, v tleh pa je speljan še vodovod, se je zemljišče pri izkopu usulo. Zato so morali na novo skonstruirat oporni zid, tako da škarpa v vsej svoji kamniti veličastnosti danes meri kar tri metre in pol v višino ter približno 30 metrov v dolžino.

Druženje in smeh

V hladnejših dneh si družinski člani privoščijo razvajanje v domači savni, sicer pa se ob koncu dneva največkrat zberejo na terasi, od koder se naokrog razlega prešeren smeh. Zakonca zadovoljno priznata, da je lokacija parcele zanju kakor zadetek na loteriji. Leta skupnega življenja so jima prinesla dragocene izkušnje in pravo sliko tega, kaj si želita in kaj zares potrebujeta, tako je na na njuni parceli naposled zrasla tudi hiša, ki je zasnovana po njunih željah. 

Fotografije: Simon in Lidija Založnik, Jasna Marin

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *