Ob Karantanski cesti v Domžalah sta zrasli dve novi večstanovanjski stavbi s sodobno arhitekturno zasnovo in inovativnimi energetsko varčnimi rešitvami. Bloka sta zgrajena po strogih smernicah za varovana stanovanja, kar pomeni, da 14 stanovanjskih enot tako mladim kot starejšim generacijam ponuja dolgoročno kakovost bivanja. Čeprav na zunaj ni videti, je konstrukcija objektov lesena in zato tudi trajnostno zasnovana.
V Sloveniji imamo čedalje več stanovanjskih blokov, zgrajenih iz lesa. Matevž Vrhovnik, direktor podjetja Alfa Natura, pravi, da pri tem zagotovo gre za slovensko navezanost na les in tudi za vedno boljše poznavanje njegovih lastnosti. »Ljudje povedo pozitivne izkušnje, da v teh stavbah živijo kakovostneje, bolj zdravo. In prihaja več in več investitorjev, ki zaupajo lesu.«
Bloka Karantanika navzven in tudi navznoter ne kažeta, da sta zgrajena iz lesa, saj sta narejena po smernicah za varovana stanovanja, kjer so predpisi glede požarne varnosti malenkost strožji. »To pomeni, da v samem ambientu ne smeš imeti končnih materialov, ki so gorljivi. Tukaj lahko živi tudi par, ki je že zelo star in ima precej slabšo možnost bega, zato moramo zagotavljati večjo varnost. V varovanih stanovanjih v Sloveniji požarna smernica ne dovoljuje vidnega lesa,« pojasnjuje Vrhovnik in dodaja, da je les sicer zelo požarno varen material, saj počasi izgoreva proti notranjosti in zato omogoča dolge evakuacijske čase. Na primer 10 cm debela lesena stena ima požarno varnost več kot 30 minut pri obojestranskem gorenju, 60 minut pri enostranskem gorenju, v primeru blokov Karantanika, kjer je les skrit za še dodatno negorljivo mavčno-kartonsko oblogo, pa se požarna varnost podaljša celo na 90 minut in več.
Poleg lesa so pri gradnji obeh stavb uporabljali še druge materiale. V notranjosti je veliko mavčno-kartonskih oblog, ki zagotavljajo osnovo zidu, pri stopnišču pa so po dolgem času zopet uvedli tradicijo. »Uporabili smo terac betone. Tako da je praktično celotno stopnišče v primarni konstrukciji izvedeno v lesu, potem pa sekundarno s prefabrikati narejeno kot teraco. Že ko pridemo do objekta, je zunanja ureditev teraco, ki je samo kartačen, potem je štokan in potem prehajamo v obrušeni del ter vse do stanovanj, kjer dobimo vedno lepšo in finejšo strukturo samega betona.«
Zunaj pa so stavili na materiale, ki so vsi demontažni in omogočajo dostopanje do primarne konstrukcije, saj je pri lesenem objektu vedno dobro imeti kontrolo nad njo. Tako je na balkonih položena keramika na bizonih, kar pomeni, da imamo distanco med primarno konstrukcijo, hidroizolacijo in finalnim podom. »Hkrati imamo možnost čiščenja primarne hidroizolacije. S tem pa dosežemo tudi to, da je balkon zelo prostoren, saj smo lahko nosilce ograje postavili malenkost navzven in pridobili od 10 do 15 cm površine.«
Fasada obeh objektov je prezračevana, saj je v takšnem ovoju lesena konstrukcija veliko bolj trajna. Zaradi termike dviga zraka je les prevetren, torej v varnem in suhem okolju. Notranjost obeh stavb pa je razdeljena na pet etaž, pri čemer je kletna etaža namenjena parkirnim prostorom, shrambam in servisnim prostorom, medtem ko je v preostalih štirih etažah po 7 stanovanj. Ta imajo velike kopalnice, široke vratne odprtine in na sploh zelo praktično razporeditev.
»Tlorisi so narejeni tako, da so zelo svetli, zelo odprti, da imajo ljudje veliko obprostora. Tudi stanovanje, ki je veliko samo 50 kvadratnih metrov, daje občutek velikosti 55 in 60 kvadratov. Večja stanovanja imajo še malo več te možnosti. Drugače pa v osnovi zračnost, pogled navzven in predvsem svetli materiali,« opisuje Vrhovnik, ki pravi, da so pri načrtovanju stanovanjskih enot zelo pazili na njihovo pozicioniranje, na način dostopa vanje in na prehajanje zvoka po vertikali. Zagotoviti so želeli čim manj šumnosti. »Vedno se gleda po vertikali, da stanovanje nad stanovanjem nima predela, da bi imelo stanovanje v enem predelu spalne prostore, na drugem delu zgornje etaže bivalne prostore in spet obrnjeno. Ker moramo vedeti, da so spalni prostori tišji in bivalni glasnejši.«
Zgodba projekta Karantanika je ne nazadnje zanimiva tudi zato, ker kot investitor, arhitekt in izvajalec nastopa eno podjetje, kar se je pokazalo za prednost. Stavbi sta zaradi dobrega poznavanja trga in razmer zgrajeni po najnovejših standardih, z materiali na nivoju zasebnih hiš, predvsem pa sta dokaz, da je danes z lesom možno graditi tudi najzahtevnejše objekte.
- Investitor in izvajalec: Alfa Natura
- Arhitektura: Tria studio
- Fotografije: Roman Vesel, Peritia inženiring
Sponzorirana objava
