Fleksibilna mansarda za samskega urbanega moškega

Dotrajana mansarda je dobila nov interier, poln presenečenj in inovativnih rešitev.

0

Mansardo v Ljubljani, z 80 m2 uporabne površine, bi marsikateri arhitekt zasnoval klasično: z delitvijo na dnevni in spalni del, z vgradnim pohištvom po meri, z nekaj premičnimi kosi, ki pa bi (zaradi naklonov strešin) gotovo za vedno obstali na svojem mestu. BAAM arhitekti pa so se mansarde za samskega, a zelo družabnega moškega lotili na povsem drugačen način.

Spretno oblikovanje je mansardo preoblikovalo v velik oder, kjer je pohištvo zgolj rekvizit, del scenografije. “Oblikovali smo več fleksibilnih premičnih kosov pohištva. Kuhinjski otok in miza na kolescih, drsne stene, ki zakrijejo kuhinjo in dodatno zaprejo wc, polkna za okno spalnice na podestu … Tako se lahko partnerka preko okna iz zgornje spalnice pogovarja z njim, ko pripravlja zajtrk. On na poker večer z drsnimi stenami skrije neumito posodo in zapre polkna, da partnerke ne moti med spanjem. Kolenčni zid postane uporaben, ko organizirata žur in vso pohištvo porineta do roba mansarde, kuhinjski otok pa postane DJ pult. Hkrati se miza in pult lahko postavita v skupno površino čez celoten prostor, kjer lahko gostita večerjo,” različne scenarije uporabe opišejo arhitekti, ki so sicer majhno mansardo na tak način funkcionalno in doživljajsko razširili.

Arhitekti so stanovanju namenili le nekaj boksov vgradne opreme, spretno umeščenih ob nosilne stene hiše. V enem od njih najdemo kuhinjo, v drugem sanitarije, v tretjem garderobne omare in tako naprej. V boksu, ki se navidezno nadaljuje vse do slemena hiše, najdemo tudi spalnico, umeščeno na podest in od družabnega prostora ločeno z že omenjenimi polkni. Vsi vgradni deli so zasnovani v lesu, ki nakazuje funkcionalne dele stanovanja.

Kopanje v svetlobi

Ostali prostor je zasnovan v belo-sivih odtenkih in se dobesedno kopa v svetlobi, ki jo prepuščajo velika strešna okna, umeščena v nižji del strehe zaradi lepših razgledov. Ali kot pojasni arhitekt Matej Peneš: »Arhitekti vedno pazimo na to, da je prostor dovolj osvetljen. Kar pa danes sploh ni več tak problem. Imamo strešna okna, velike okenske odprtine, zato smo želeli tukaj svetlobo bolj regulirati. To pomeni, da ko prideš v ta prostor, veliko svetlobe prihaja iz strani. Hkrati pa špica prostora ostaja temna. Na ta način smo ustvarili kontrast samo s svetlobo, namesto z barvami ali materiali.«

Da so strešna okna sila pomemben element, ki prispeva k očarljivosti prostora, se strinja tudi Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux, kamor se je lastnik obrnil po pomoč in nasvete glede strešnih oken ter pogonov in načinov odpiranja zanje. Pri pogonih namreč ločimo dva načina: »Eno je elektrika, priklop na električno omrežje, kjer potrebujemo kabel do okna, drugo pa solarni pogon. Kar pomeni zelo super rešitev za vse tiste, ki že imajo strešna okna in se samo nadgradi okno z motorjem, ki je gnano na solarni pogon in to lahko potem z daljincem že upravljaš,« pojasni Katja Ličen Pajenk in obrazloži še razlike pri odpiranju strešnih oken. »Eno je s kljuko od spodaj. V tem primeru je okno vpeto zgoraj in se porine ven okno kot takšno. Temu rečemo mi panoramsko in takrat je smiselno, da je dostop do okna, ker stopiš in pogledaš ven na okolico, na dvorišče. Drug način odpiranja pa je, ko je okno vpeto v sredini, se zavrti lepo okrog, tudi za čiščenje, takrat je pa ročica od zgoraj. Kar pomeni, da ta zgornji del okna pride v prostor in s tem omogoča tudi izkoriščenje vsega prostora pod oknom.«

S senzorjem za dež

Strešna okna so nadalje lahko opremljena s senzorjem za dež, kar pomeni, da ko začne deževat in je strešno okno odprto, se avtomatsko zapre takoj, ko pade nekaj kapljic na ta senzor. Dodan pa je lahko tudi senzor, ki meri temperaturo, vlago in CO2, uravnava kakovost zraka v prostoru in odpira in zapira okna po potrebi. Takšna pametna okna neprestano skrbijo za svež zrak v mansardnih prostorih, v katerih bo tako ob izdatni svetlobi odlično uspevalo tudi sobno rastlinje.

»Nedolgo nazaj me je prijateljica spraševala, kaj je narobe z njeno rastlino, ker ne raste. Pa sem rekla: »Mogoče ima premalo svetlobe.« Pa pravi: »Ne, ne, zagotovo jo ima.« In potem, ko sva pogledali v tistem prostoru, je bilo eno majčkeno okno na severno stran. Ta naša zaznava svetlobe z očesom je eno, ampak rastlina jo zazna glede na to, koliko jo potrebuje. In včasih so nam rastline lahko merilo, ali je dovolj svetlobe v prostoru ali je ni. Svetloba vpliva na naš celotni ritem telesa, cirkadialni ritem, se pravi, da če imamo dovolj svetlobe čez dan, potem tudi bolje spimo ponoči,« pravi Katja Ličen Pajenk iz Veluxa.

Obilica dnevne svetlobe v predstavljenem mansardnem stanovanju torej pozitivno vpliva na kakovost življenja lastnika in na rastline, ki jih je za pravo malo urbano džunglo. V njenem izobilju lepo pridejo do izraza tudi številna umetniška dela z nadaljevanjem na skupno stopnišče, ki je zasnovano kot pol-javna galerija z grafikami in slikami. “Te so dostopne stanovalcem in obiskovalcem, s čimer skupni prostori stavbe dobijo kulturno-družbeni utrip,”  zaključijo arhitekti, ki so galerijo dopolnili tudi z delčkom uokvirjene tapete, ohranjene ob prenovi.

Arhitektura: BAAM arhitekti, Ambrož Bartol 

Pred in med prenovo

Po prenovi

Fotografije: Blaž Jamšek, BAAM arhitekti

Prejšnji članekPočitniški dom v starem hlevu
Naslednji članekVrtne mizice: majhnost je njihova vrlina
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *