Zelena oaza na Prešernovem trgu

Na vogalu Prešernovega trga in Čopove ulice stoji zgodnje secesijska stavba arhitekta Cirila Metoda Kocha, znana tudi kot Frischeva hiša.

0

Zgrajena je bila po velikem rušilnem potresu, v letih 1896 in 1897. Lastnik se je odločil prej neuporabno podstrešje spremeniti v štiri mansardna stanovanja, v stavbo pa so ob prenovi vgradili tudi dvigalo. Ogledali smo si enega od stanovanj, ki se ponaša s čudovitim razgledom na ljubljanski grad in Prešernov trg.

Prenova je potekala pod budnim očesom arhitekte Kaje Lipnik Vehovar. Da so z obnovitvenimi deli sploh lahko začeli, so morali s podstrešja najprej pregnati golobe, ki so si tam ustvarili dom. Tlak podstrešja so ojačali z dodatnimi stropniki in ga zalili z betonom, na tla pa položili hrastov parket.

Stanovanju dajejo poseben pečat originalni leseni tramovi, ki pa so pri prenovi prestavljali težavo, saj so bili vezniki na vsake štiri metre dvignjeni nad nivojem siceršnjega tlaka podstrehe. Izravnava tal bi terjala preveč uporabne površine, zato so se odločili za več nivojev, različno višino tal pa so izkoristili za številne praktične rešitve. Dvignjena tla tako služijo kot jedilna klop v jedilnici in kot nočna omarica v spalnici.
Ker je hiša spomeniško zaščitena, njene zunanje podobe niso smeli spreminjati, zato je v stanovanju manj svetlobe, kot smo je sicer vajeni v mansardah. To dejstvo je vplivalo na izbiro pohištva. To je zvečine po meri izdelano iz vezane brezove plošče, naravnega materiala, lepljenega v plasteh, ki ima enotno strukturo in stanovanju daje toplino in domačnost.

V mansardi stanuje lastnikov sin Jan, ki je študent biologije. Njegova ljubezen do živali in rastlin je vidna takoj, ko prestopimo prag. Poleg barve naravnega lesa v stanovanju prevladujejo zeleni in črni odtenki. Na policah so razstavljeni skrbno urejeni akvariji z ribami, želvami in kuščarji, na tleh pa v velikanski kletki domuje zajec. V stolpiču, iz katerega se odpirajo imenitni pogledi na Prešernov trg in na ljubljanski grad, so dom dobile Janove orhideje, ki bujno cvetijo in so videti, kot da bi jih pravkar prinesli iz cvetličarne.

Stanovati v enem najlepših delov prestolnice ima, pravi Jan, tako prednosti in slabosti. Nočni hrup ni rezerviran le za konce tedna. V središču mesta je glasno vsak dan v letu, najbolj pa nočni počitek zmotijo pametnjakoviči, ki se sredi noči brezciljno vozijo s skuterji. Parkirni prostor ima Jan zagotovljen v podzemni garaži pod bližnjim Kongresnim trgom, za dostavo pa so stanovalci strogega mestnega središča domenjeni z eno od trgovskih verig.

Stanovanje v središču mesta ni za vsakega. Ljudje, ki nadvse cenijo nočni počitek, se tu ne bi počutili dobro, toda življenje na Prešernovem trgu ima tudi številne prednosti. Le nekaj korakov od vhoda so restavracije, trgovine in številni bari, kjer se lahko človek prepusti sladkemu brezdelju in čudovitim razgledom.