Po tem, ko smo ravnokar osvežili vrtno garnituro, na sveže pobelili stene v otroški sobi ali končali drug projekt, se zdi, da bi skrb, kam z ostanki barve, včasih najraje kar malo odložili na stran. Barve je ostalo premalo za izvedbo novega projekta, v odtok je ne smemo odliti, v kolikor ni shranjena pravilno, pa je njena življenjska doba na polici zelo kratka. Po drugi strani pa je to odlična priložnost, da ponovno zavihamo rokave in se lotimo novega kreativnega podviga, ki ga morda niti nismo načrtovali.
Z nekaj kreativnosti namreč lahko uporabimo še tako majhne ostanke barve. Pobarvamo lahko zadnjo stranico knjižne police, noge na jedilnih stolih ali na nočni omarici, lončke za rože, z različnimi vzorčki ali teksturami lahko popestrimo manjši del stene ali star kos pohištva. Če se ozremo po stanovanju, bomo skoraj zagotovo našli manjšo poličko, del stene ali star kos pohištva, ki bi si počasi že zaslužil manjšo osvežitev. Ostanke barve lahko uporabimo tudi na nekoliko bolj skritih kotičkih, tako da pobarvamo stranice predalnika, ki jih bomo opazili vsakič, ko bomo predal odprli. Ali pa si pomagamo pri organizaciji garderobe in obešalnike pobarvamo z različnimi barvami.
Ko smo z eno nogo že v kreativnem procesu, se nam splača pobrskati tudi med policami v kleti, shrambi ali garaži, morda naletimo še na kakšen pozabljen ostanek. Barve lahko med seboj tudi mešamo in tako iz različnih ostankov ustvarimo celo paleto novih odtenkov, seveda le, če gre za barve na enaki osnovi. Premazov na osnovi vode ne mešamo s premazi na osnovi topil. Pogosto se zgodi, da nam po beljenju ostane še nekaj bele barve, ki je odlična osnova za niansiranje. Mešamo jo lahko z ostanki katerekoli zidne barve na vodni osnovi, ali z navadnimi akrilnimi tempera barvicami, ki jih najdemo med šolskimi potrebščinami. Obstoječo barvno paleto pa lahko po potrebi dopolnimo tudi z barvnimi vzorčki, ki jih naročimo v spletni trgovini Mavrica. Idej je vedno dovolj, za dodatno inspiracijo pa lahko pobrskate tudi v Heliosovi knjižnici idej.
Znaki, da je barva pokvarjena
Pri uporabi barve, ki je dalj časa stala na polici, velja nekaj previdnosti. Morda smo navajeni, da je življenjska doba barve precej dolga, vendar se je z leti zaradi strožje zakonodaje o kemikalijah ta čas občutno skrajšal. Ne glede na to, koliko časa je barva stala na polici, je treba pred začetkom novega projekta preveriti, ali je še uporabna. Če na dnu opazimo mehko usedlino oziroma se je na vrhu izločila tekočina, to običajno še ni znak neustrezne kakovosti. Pomeni samo, da je treba barvo pred začetkom dela res dobro premešati. Če je na površini ali ob robu zasušena in so pri odpiranju s pokrova vanjo padli zasušeni koščki, lahko barvo brez težav precedimo. Tudi pločevinka z napihnjenim pokrovom še ni razlog za skrb, potrebne je le nekaj previdnosti pri odpiranju, barva sama pa je običajno še vedno ustrezne kakovosti. Če pa v njej opazimo grudice ali če se pri mešanju zgoščuje, je to znak, da barva ni več primerna za uporabo. Pri zidnih barvah smo še posebej pozorni na vonj in videz površine. Če zaznamo neprijeten vonj po pokvarjeni barvi ali je na površini izločena rjavkasto rumena tekočina, je barva okužena in je ne smemo več uporabiti.
Barve pa tudi lake, topila in razredčila označujemo kot nevaren odpadek za okolje, zato ne sodijo v splošne gospodinjske odpadke, še manj pa v odtok. Staro barvo, ki je ne moremo več uporabiti ali podariti naprej, odpeljemo v zbirni center ali počakamo na zbiralno akcijo, ki je praviloma v vsaki občini enkrat do dvakrat letno.
Pravilno shranjevanje ostankov barv
Največ za življenjsko dobo barve pa lahko naredimo, če jo pravilno shranimo. Če nam je po zaključenem delu ostala večja količina barve in je embalaža skoraj še polna, je dovolj, da rob embalaže samo dobro obrišemo s čisto krpo in jo neprodušno zapremo. Rob embalaže je sicer priporočljivo večkrat obrisati že med samim delom, saj lahko zasušena barva na robu kasneje oteži zapiranje in odpiranje. Dodatno pozornost velja nameniti tudi kovinski embalaži, pri kateri lahko z orodjem in z uporabo sile hitro poškodujemo pokrovček. Najbolj varna je vsekakor uporaba gumiranega kladiva, pomagamo pa si lahko tudi s krpo ali kosom lesa, ki ga položimo na pokrovček in narahlo potolčemo. Preverimo, da pokrov res dobro tesni, saj bomo le tako preprečili zasuševanje barve v embalaži.
Če je embalaža napol ali skoraj popolnoma prazna, je v njej že preveč prostora za zadrževanje zraka, posledično pa je večja verjetnost, da se bo barva zasušila. Zato je v takem primeru ostanek barve najbolje preliti v manjšo embalažo. Uporabimo lahko navaden steklen kozarec za vlaganje ali manjšo plastično posodo, ki jo lahko dobro, neprodušno zapremo. Samo velikost embalaže prilagodimo glede na količino barve, vedno pa embalažo z barvo napolnimo do vrha, da bo v njej čim manj zraka. Preden ostanek barve prelijemo v manjšo embalažo, ga dobro premešamo.
S tem ko barvo prelijemo v manjšo embalažo, ne le preprečimo zasuševanje barve, prihranimo tudi pri prostoru. Vendar pa s tem izgubimo del informacij, ki so navedene na originalni embalaži in ki bi jih lahko potrebovali pri kasnejšem delu. Če je mogoče, odlepimo originalno nalepko, ki vsebuje največ informacij o lastnostih barve, šarži in barvnem tonu (če smo odtenek namešali v mešalnici) in jo nalepimo na novo embalažo. Priporočljivo si je označiti tudi datum, kdaj smo barvo odprli, ali smo jo že redčili in pa v kateri sobi oziroma na kateri površini smo jo uporabili, še posebno kadar doma hranimo več različnih nians. Če imate radi pogled na urejeno shrambo, bo to morda celo vaš najljubši del pospravljanja po barvanju.
Barvo lahko shranimo v shrambo, klet ali garažo, če je ta seveda dovolj dobro toplotno izolirana. Visoke temperature namreč pospešijo izsuševanje barve, zelo nizke pa povzročijo, da barva zmrzne. Prav tako je priporočljivo, da jo shranimo na višjo polico, saj lahko vlaga, ki se po navadi zadržuje pri tleh, pripomore k rjavenju pločevinaste embalaže. Zelo primeren prostor, na katerega pogosto pozabimo, je tudi kakšna višja polica v bivalnem prostoru, kjer so temperaturne razlike praviloma najmanjše.
Preden pa barvo odložimo na polico in nanjo morda tudi pozabimo, se je smiselno vprašati, ali bomo to barvo v kratkem še potrebovali in v kakšnih količinah? V vsakem primeru priporočamo, da se shrani manjša količina barve, ki je bo dovolj, da lahko popravimo manjše nepravilnosti, kot so praske, odrgnine ali lise, ki se sčasoma pojavijo na sveže pobeljeni steni ali drugih površinah. Če v kratkem načrtujemo barvanje večjih površin, lahko ostanek shranimo tudi za potrebe spodnjega sloja, kar nam lahko še posebej olajša delo v primeru, ko želimo doseči prehod iz zelo temnega na svetel odtenek.
Ni pa smiselno shranjevati večjih količin barve, za katere vemo, da jih v naslednjih mesecih najverjetneje ne bomo porabili. Tako samo podaljšujemo čas, ko barva ne bo več uporabna in jo bo treba zavreči. V tem primeru je bolje, da ostanke barve podarimo naprej, komu, ki jih potrebuje oziroma bo našel rešitev, kako jih lahko uporabi. Vrtci in šole bodo vedno z veseljem sprejeli ostanke barv za razne popoldanske delavnice in druge dejavnosti. V svojem lokalnem okolju lahko poiščemo različne neprofitne organizacije, kulturne ustanove, kontaktiramo lahko z umetniki in drugimi ustvarjalci ali pa preprosto povprašamo med prijatelji, znanci in družinskimi člani. Morda že sami odlašajo z nakupom barve v večjih količinah in bi jim naš ostanek prišel zelo prav.
Načrtovanje porabe
Preden se naslednjič odpravite v trgovino po barvo, pa ne pozabite, da lahko količino ostankov v prvi vrsti zmanjšamo že z dobrim načrtovanjem. Ostanimo prijazni do denarnice in okolja. Ko izberemo tip barve, preračunamo še, koliko je bomo glede na njene lastnosti in velikost površine dejansko potrebovali. Pri tem si pomagamo s podatki, ki jih najdemo na spletni strani proizvajalca in kalkulatorjem za preračun količine. Glede na navedeno porabo pri izbrani barvi (po navadi je navedeno, koliko kvadratnih metrov površine lahko prebarvamo z litrom barve pri nanosu v dveh slojih, npr. 5–6 m2), je srednja vrednost običajno kar ustrezna. K temu pa dodamo še približno 10 %, saj je seveda treba upoštevati, da bo nekaj barve ostalo tudi na čopiču ali valjčku in v embalaži, človeški dejavnik in predvsem njegova nerodnost pa tudi nista zanemarljiva.
Sponzorirana vsebina
