Fasada že od daleč kaže značaj stavbe. Njena glavna naloga je, da varuje pred vremenskimi vplivi, hrupom, ponuja bivalno udobje, zagotavlja prihranek energije ter nenazadnje objektu daje estetski videz. Poglejmo natančneje, kakšne so značilnosti dobre fasade.
Toplotna izolacija
Največje toplotne izgube v stavbah potekajo prav preko fasade (pri hišah le-te statistično predstavljajo 35 do 40 odstotkov vseh toplotnih izgub). Toplotna izolacija fasade je torej eden od najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje toplotnih izgub ter porabe energentov za ogrevanje oziroma hlajenje ter hkratno izboljšanje toplotnega ugodja.
Kako izbrati pravo izolacijo?
Ko izbiramo tip toplotne izolacije fasade, moramo v mislih imeti več dejavnikov:
- kakšna je obstoječa sestava sten;
- kakšno toplotno izolativnost želimo doseči;
- ali imamo kakršne koli tehnične ali druge omejitve glede debeline izolacije. Pri tem se moramo držati Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah;
- kakšno stavbo izoliramo (ali obstajajo posebne tehnično-zakonodajne zahteve);
- ali želimo požarno varno fasado;
- ali želimo boljšo zvočno izolativnost sten, večji fazni zamik, paropropustnost, vodoodbojnost in drugo.
Prezračevana fasada
V grobem fasade glede na sestavo in način izvedbe delimo na prezračevane in neprezračevane oziroma kontaktne fasade.
Bistvo prezračevanih fasad je, da se med izolacijo in končno fasadno oblogo nahaja prezračevalni kanal, po katerem se zrak lahko izmenjuje, torej fasada prezračuje. To omogoča boljše odvajanje vodne pare, ki prehaja skozi zunanje stene ter lahko pomaga pred poletnim pregrevanjem fasadnih površin. Od toplotnih izolacij je na te fasade dovoljeno vgrajevati samo negorljivo izolacijo razreda A1 ali A2 (popolnoma negorljiv material), na primer plošče iz kamene volne, ki so tudi dobro toplotno in zvočno izolativne, alternativno tudi plošče iz steklene volne.
Kontaktna fasada
Pri kontaktnih fasadah so, tako kot ime že samo pove, zaključni sloji fasade v neposrednem kontaktu z nosilno konstrukcijo oziroma s toplotno izolacijo. Za kontaktne fasade je na trgu množica razpoložljivih tipov toplotno izolacijskih materialov, ki imajo glede na svoje lastnosti določene prednosti in omejitve. Izpostaviti velja predvsem izolacijo iz kamene volne, ki nudi odlično paropropustnost, dobro toplotno in zvočno izolativnost ter boljšo toplotno stabilnost v primerjavi s fasadnimi izolacijami nižjih gostot. Ob vsem naštetem daje taka fasada zaradi svoje negorljivosti tudi dodatno požarno varnost stavbi. Takšna fasada je dobro odporna na točo in druge mehanske vplive, mogoče pa je tudi poglobljeno sidranje, ki je s tehničnega vidika zaradi zmanjšanja točkovnih toplotnih mostov najboljša izvedba.
Debelina fasade
Priporočena debelina fasadne izolacije je dandanes pri novogradnjah in sanacijah približno 14 do 16 cm, odvisno od tipa uporabljene toplotne izolacije in sestave nosilnega zidu. Betonske stene se toplotno bolj prevodne od opečnatih ali penobetonskih zidakov, zato na beton vgradimo večjo debelino izolacije.
Če ste v dilemi ali bi vgradili 14 ali 16 cm debeline neke izolacije, se vsekakor odločite za večjo debelino. Strošek preostalega materiala in dela je v obeh primerih praktično enak, kar pomeni da dodatnih dveh centimetrov te izolacije ne boste mogli več dobiti ceneje kot v tem trenutku neposredno pred izvedbo.
Dolgoročna naložba, ki terja tehten premislek
Fasada je dolgoročna naložba in eden najbolj vidnih ter izpostavljenih delov hiše, s katero dosežete največje prihranke na račun omejitve toplotnih izgub. Zato svetujemo tehten premislek pri izbiri ustreznih materialov in sistemov, ne samo skozi vidik trenutnih cen. Priporočamo čim bolj vsestransko rešitev, tako z vidika toplotne in zvočne izolativnosti, požarne varnosti, paropropustnosti, trajnosti in odpornosti na zunanje vplive.
Vsekakor pa je poleg samih materialov zelo pomembna tudi izbira usposobljenega in izkušenega izvajalca fasaderskih del. Zanemarljiva pa ni niti dolžina napušča in izbira barve fasade – temnejši odtenki povzročijo precej večje segrevanje fasadnih površin kot svetlejši, kar lahko vpliva na trajnost fasade.
Foto: Knauf
