Nova priložnost za stare rudarske hiše

Ljudje smo si različni, a kar se mene tiče, ni je novogradnje, ki bi iz mene izvabila tako veliko mero občudovanja, kot to lahko stori dobro prenovljeno staro poslopje, hiša. Tako so se mi ob prvem stiku s projektom oživljanja starih rudarskih hiš le široko razširile zenice. Slovenskemu prostoru dobro znano društvo prostoRož v sodelovanju z društvom Idrija 2020, Mladinskim centrom Idrija, Mestnim muzejem Idrija in ABC Merkur namreč nadaljuje z uspešnim projektom PIRH, s katerim ohranjajo bogato idrijsko arhitekturno dediščino in ustvarjajo arhitekturo, ustrezno današnjim bivalnim navadam.

0
vir: Andrej Blatnik

S trajnostno prenovo stavbne dediščine sta se prostoRož in Idrija 2020 začela ukvarjati l. 2018. V okviru projekta, ki ga je podprl Ekosklad, so popisali najrazličnejše idrijske rudarske hiše in opravili intervjuje z lastniki ter na podlagi zbranih podatkov naredili analizo in predlagali ukrepe za usmeritev preostalih stavb. »Za eno od stavb, ki je bila v zelo slabem stanju, celo brez strehe, smo izdelali načrt za prenovo. Stavba je v lasti občine, ki je s projektom dokazala, da je idrijske hiše možno zelo kakovostno prenoviti,« poudarja soustanoviteljica društva prostoRož Alenka Korenjak u.d.i.a. Katalog s smernicami za prenovo, ki so ga izdelali na podlagi zbranih informacij, je bil razgrabljen v hipu. Dogodka, na katerem so predstavili smernice in načrte, so se udeležili skoraj vsi lastniki tradicionalnih hiš. Projekt se je januarja sicer zaključil, zaradi odličnega odziva pa so se v Idriji odločili, da nadaljujejo s potjo k zastavljenim ciljem. Tako so trem lastnikom v okviru Meseca prostora 2019 omogočili osebno svetovanje s strokovnjaki, vsi pa se lahko udeležijo večernih predavanj, kjer se obravnava dotične hiše in na primeru katerih se lahko nekaj naučijo tudi vsi preostali.

vir: prostoRož

In zakaj prav Idrija?

“Društvo prostoRož je večkrat sodelovalo z idrijsko občino, ki je zelo naklonjena trajnostnim praksam na področju urbane prenove. Pobuda je prišla s strani društva Idrija 2020, ki si prizadeva za pozitivne spremembe v mestu. Idrija je namreč pod UNESCO zaščito, našteli pa smo kar 102 rudarski hiši. Kar polovica je danes praznih. Zaradi številnih predelav so le redke ohranile tipične značilnosti, ki so nekoč oblikovale identiteto mesta. Po drugi strani v Idriji primanjkuje stanovanj, saj se ljudje vedno bolj priseljujejo v ta kraj. Če prenovimo trideset idrijskih hiš in ohranimo njihove arhitekturne značilnosti, potem smo poskrbeli za rešitev stanovanjskega problema in obenem ohranili identiteto kraja,” pojasnjujejo v prostoRožu.

Kakšna pa je ocena potenciala, ki ga stare stavbe imajo? Kako jih je mogoče prilagoditi današnjim potrebam za bivanje?

“V teh hišah je nekoč živelo trideset ljudi, medtem ko bi se stavba po načrtih za prenovo preobrazila v domovanje za dve družini. Te hiše imajo velik potencial. Ljudje v Idriji so močno navezani na svojo tradicijo, če je le to mogoče ohraniti, potem ima vsaka stavba še toliko večjo vrednost, kot če bi jo porušili. Ena izmed težav, s katero smo se soočili, so na primer nizki stropovi, ki pa v primeru, da gradiš stanovanjski dvojček, omogočajo, da nižje prostore uredimo kot spalne, višje in bolj odprte pa kot bivalne. Vrt je bil včasih namenjen kmetovanju, danes pa predstavlja zunanji del domovanja. Poleg tega je potrebno upoštevati še avtomobile, ki jih nekoč niso uporabljali. V katalogu smo predstavili številne ukrepe, s katerimi smo stavbe prilagodili današnjim razmeram. V nekaterih primerih bi morali stavbo tudi podreti. Te hiše so namreč nastale v času hude revščine, pogosto z materiali, ki jih niso več potrebovali v rudniku, ali takšnimi, ki jih je prinesla reka Idrijca.”

vir: prostoRož

Kaj pa vam je predstavljalo največji izziv?

“Brez dvoma finančna plat. Upali smo, da bo prenova cenejša od novogradnje, a se je izkazalo, da ni tako. Kljub temu neverjeten interes lastnikov idrijskih hiš kaže, da je vrednost teh stavb tudi zanje večja od generične arhitekture. Ponosni smo, da nam je uspelo premostiti težave, s katerimi se soočajo številni projekti prenove. Začeli smo z delovno skupino, saj smo želeli za isto mizo zbrati vse strokovnjake, ki so si izmenjali mnenja in našli konstruktivne rešitve. Projektno skupino so sestavljali konzervatorji, arhitekti, izvajalci, prostorskih odločevalci na lokalni ravni. Prisotni so bili tudi strokovnjaki s področja gradbene fizike, učinkovite rabe energije, pametnih instalacij, zaščite pred hrupom in požarne varnosti. Vsak je prispeval pomembna znanja, zato so priporočila pragmatična in kakovostna, kar prepoznavajo tudi lastniki.”

Vizualizacija prenove, vir: Andrej Blatnik

Zanimiv je vidik, ki ga imajo na projekt prebivalci Idrije. Čeprav so bili sprva nekateri skeptični, je prvi del projekta, PIRH I, požel veliko zanimanja med lastniki rudarskih hiš. Potencial so v tradicionalni arhitekturi prepoznali tudi tisti, ki so podobne primere že videli med obiski severnih sosedov. Idrijski del projekta je v rokah Matevža Šlabnika mag. zgod., ki se dobro zaveda, da bi, ob neprimerni oskrbi in načrtu, lahko tradicionalna arhitektura hitro utonila v pozabo.

Kakšen pomen ima projekt PIRH II za Idrijo in njen razvoj?

“Predvsem s projektom želimo dvigniti zavedanje prebivalcev o tradicionalni stanovanjski arhitekturi. Velik korak je bil storjen že pred leti, ko je Mestni muzej Idrija prenovil eno od tradicionalnih hiš, ki danes služi prikazu etnološke zbirke. Nas je zanimalo predvsem, koliko drugih rudarskih hiš je še ohranjenih in ali se v njih da urediti dom, primeren sodobnim življenjskim potrebam. V sklopu projekta smo tako popisali in prešteli vse stare rudarske hiše, nekatere so bile že v tako slabem stanju ali preoblikovane, da ne prvi pogled niso imele kaj dosti skupnega z rudarsko hišo. Če ne bi stopili v akcijo, bi se lahko kaj kmalu zgodilo, da jih ne bi bilo več. Dobršnemu delu je sicer uspelo obdržati lepo mero avtentičnosti. Mislim, da je projekt pomemben korak k zavedanju, k dviganju zavesti o tradicionalni arhitekturi.”

Vir: Rafael Terpin iz monografije: Idrijske hiše: monografija o idrijskih rudarskih hišah, Idrija 2011.

Kako pa so se ob projektu odzvali Idrijčani? Še vedno velja prepričanje, da bi bilo bolje stare stavbe kar podreti in na njihovem mestu zgraditi novogradnjo?

“Opažamo, da je posameznikov, ki se zavedajo pomena tradicionalne arhitekture vedno več. V sklopu projekta nudimo tudi svetovanje lastnikom teh stavb, prijavili so se predvsem tisti, ki prepoznajo dodatno vrednost. Zgled je mogoče najti tudi v tujini, na Tirolskem, v Švici, kjer kulturni turizem bazira na tradicionalni arhitekturi. Po drugi strani pa je še vedno veliko takšnih, ki menijo, da, kot se je pred časom izrazil eden izmed njih, ‘so te hiše le še za na smetišnico pomesti’. Naša želja je predvsem obrniti trend. Dejstvo je, da so hiše zgrajene iz kamna in lesa, če je streha dobro zaščitila konstrukcijo se je ohranila vse do danes, ob zamakanju pa se je počasi začela rušiti. Nekaj starih rudarskih hiš je danes tudi spomeniško zaščitenih, vsaka s svojo zanimivo zgodbo, a brez ustrezne rešitve bodo v nekaj letih že preveč poškodovane za obnovo. 

Več o projektu: prostoRož

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *