Sivka ali lavanda je poznana po celem svetu po svoji značilni aromi in vijoličnem tonu cvetov; v vrt jo zelo radi dodajamo tudi pri nas. A vse prepogosto se zgodi, da kupimo sadiko sivke, ki nato začne hitro rumeneti ali se sušiti. Sivka, avtohtona sredozemska rastlina, je namreč navajena malce drugačnega vzdrževalnega režima kot marsikatere druge cvetnice.

Sonce ali senca?

Kam torej posaditi oziroma postaviti sivko? Če jo imate zunaj, jo postavite na osončno mesto, kjer bo dobila vsaj šest ur neposredne svetlobe dnevno. Sivko, namenjeno kot okras okenske police, postavite ob okno z največ svetlobe. Žgoče sonce bo pripomoglo k temu, da bo imela rastlina več eteričnih olj.

Če pa se njeni cvetovi začno sušiti ali pa spremenijo barvo v bolj bledo sivo, je možno, da je sivka preobremenjena s soncem. Prenesite jo na malo manj sončno mesto in njene cvetove vsak drugi dan nežno poškropite z vodo, dokler si ne opomore.

Kateri tip prsti potrebuje sivka?

Najpomembneje je, da sivko posadimo v prst, ki bo dobro prepustna in ki ne zadržuje preveč vlage, saj v vlažni zemlji sivki kaj hitro zgnijejo korenine. Izogibajte se glinaste prsti in raje izberite peskasto zmes. Če je prst na vašem vrtu pretežka in premokra, jo pred sajenjem sivke primerno pripravite: v izkop nasujte drobno kamenje in grob pesek, nato pa sivko posadite v mešanico revne prsti, vrtne zemlje, kamenja in peska.

Sivka potrebuje alkalno prst. Če opazite, da postaja rastlina rumenkasta in suha, je najverjetneje, da bo potrebno prst umetno razkisliti – najbolje z malo apna.

Kako jo zalivati?

Sivka je divja mediteranska rastlina, zato zelo dobro zdrži sušo. Spomladi in poleti jo praviloma zalivamo le enkrat tedensko, jeseni in pozimi pa bo dovolj tudi le dvakrat mesečno. Rastlino sproti opazujemo: če postaja uvela, jo vendarle bolj pogosto zalijemo.

V hladnejših mesecih jo zalivamo podnevi, da se ponoči na njej ne zadržuje preveč vlage. Zalijemo korenine in pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. 

Obrezovanje, razmnoževanje in gnojenje

Ob koncu poletja, ko sivka odcveti, porežemo približno zgornjo tretjino rastline, ne da bi posegali v oleseneli del. Spomladi jo lahko, po potrebi, obrežemo še enkrat, tokrat še nižje, nekaj centimetrov nad zemljo. Tako se bo še bujneje obrasla in poleti obilno zacvetela. Uvele liste sproti odstranjujemo, da rastlina zanje ne porablja odvečne energije.

V pozni pomladi lahko rastlino razmnožimo s podtaknjenci: izberemo necvetoč poganjek dolžine vsaj 6 centimetrov in ga odščipnemo. Spodnjemu delu porežemo liste, nato pa ga posadimo v lonček s peščeno, dobro odcedno prstjo. Lonček s potaknjenci postavimo v pol-sončno lego, kjer naj v zavetju ostane do prihodnje pomladi. Takrat bodo podtaknjenci že zreli, da jih lahko brez skrbi posadimo na gredico.

Gnojenja se praviloma izogibamo, saj ga sivka ne potrebuje. Uspeva celo bolje v revnih tleh.

Celinske zime

Ker je sivka mediteranska rastlina, ji lahko hude celinske zime škodujejo. Zato pravilno izberemo sorto sadike: namesto sivke, kupljene v trgovskih centrih, se raje po sadike odpravimo v lokalno vrtnarijo. Tam bomo našli sorte, primerne lokalnemu podnebju.

Žetev in sušenje

Sivka se žanje, ko je odprtih vsaj tretjina cvetov. Zarežite bolj visoko, če želite šopke in nižje, če želite iz sivke pridobiti eterično olje. Cvetove povežite v šopek in jih obrnjene navzdol sušite v temnem, dobro prezračevanem prostoru. Suhe cvetove sivke lahko uporabite za aromatične šopke, za odganjanje moljev, pa tudi v kulinariki pridejo prav.

V zdravstvu, v kuhinji in na vrtu

Sivka deluje pomirjevalno in izboljšuje kakovost spanja. Posušene cvetove lahko dodamo večerni dišavni kopeli, ki bo umirila še tako težek napad anksioznosti, blazinice s posušenimi cvetovi pa lahko postavimo tudi pod vzglavnik za mirnejši spanec. Če sivko namočimo v olivnem olju, lahko ta domači pripravek uporabimo za čiščenje ran (sivkino eterično olje je naravni antibiotik in antiseptik) ter za blaženje srbečice pri pikih insektov.

Sivkino eterično olje lahko dodamo tudi domači kozmetiki – kremam, dezodorantom, milom; še najbolj pa nam bo prav prišlo sivkino masažno olje, ki preganja bolečine v mišicah. Izdelamo ga tako, da v olivno olje namočimo suhe sivkine cvetove in pustimo stati nekaj dni.

Sivkine liste lahko dodamo tudi številnim jedem – pečenim ribam, teletini, pa tudi različnim omakam in enolončnicam. 

Sivka vam bo iz omare odgnala molje, iz vrta pa listne uši. Tudi polži in komarji se je raje izogibajo. Po drugi strani pa bo močna aroma na vaš sadni in zelenjavni vrt privabila dobrodošle opraševalce.

Fotografije: Pinterest