V belgijskem Gentu, med gosto pozidanim tkivom, je desetletja samevala stara žaga. Zapuščena stavba je po več letih samevanja le našla novega lastnika, ki je v njej prepoznal izjemen potencial. Za pomoč pri snovanju novega družinskega doma so prosili bruseljski arhitekturni studio Ouest Architecture.
Dobre prenove so precej bolj navdihujoče kot katerakoli novogradnja. Stare hiše namreč v sebi nosijo duh preteklosti, bogastvo zgodb in dediščine, dobri primeri z vsega sveta pa še potrjujejo dejstvo, da se jih splača prenoviti. Navdihujoča zgodba prihaja iz Belgije, kjer je pod taktirko arhitekturnega studia Ouest Architecture dotrajana stara žaga dobila popolnoma novo podobo in funkcijo. Zaradi lokalnega prostorskega načrta je bilo za stanovanjske potrebe mogoče uporabiti le polovico stavbe. Domovanje so tako uredili v južnem delu hiše v dobro izolirani »zimski hiši«, v poletnih mesecih pa se bivalni prostor razširi tudi v neogrevane predele, v veliko podstrešje za igro otrok in atelje v pritličju.
Znotraj preprostega volumna stare žage so arhitekti umestili bivalne prostore, vsakega glede na orientacijo in karakteristike predela. Kuhinja, ki je na južni strani hiše, se ponaša z velikimi drsnimi vrati, dnevno sobo pa so odprli vse do ostrešja in s tem zagotovili zenitalno svetlobo. Prav dnevna soba je osrednji prostor objekta, okrog katerega se nizajo drugi programi. Visok dnevni prostor omogoča povezavo med spalnicami in igralnim podstrešjem v prvem nadstropju ter kuhinjo in bivalnim delom v pritličju.
Objekt je izoliran z notranje strani, tako so lahko na fasadi ohranili grob izraz prvotne stavbe. Tudi zunanjost objekta je nekaj posebnega, saj v harmoniji združuje obstoječe in novo: prvotne in nove opeke, obstoječe jeklene preklade in dodane betonske detajle. Arhitekti so se poigrali tudi z izbiro materialov, izbrali so aluminijasta fiksna okna, tista v uporabi pa so lesena. S preprostimi materiali in tehnikami so tudi v interierju zagotovili prijetno domače vzdušje, ki daje vedeti, kdo prebiva v objektu. Med raziskovanjem bivalnega dela naletimo na osvetljene niše, kamor so umestili zbirke plošč, pa udobno leseno sedišče ob oknu, primerno za branje, itd.
Tlorisna površina objekta meri 200 m2, v prvem nadstropju so tako za tlakovanje izbrali ponovno uporabljen hrastov parket. Celoten strošek prenove objekta je bil okoli 150 tisoč evrov, vendar pa ni denarja, ki odtehta zadovoljstvo novih lastnikov in njihovo dobro počutje v novem domovanju.
Fotografije: Delphine Mathy
