Ustanova Maks Fabiani podeljuje študentsko nagrado

Maks Fabiani, poleg Jožeta Plečnika eden najpomembnejših avtorjev slovenske arhitekture na prelomu stoletja, je kot urbanist in arhitekt močno zaznamoval območje srednjeevropskega kulturnega prostora. Ustanova Maks Fabiani bo letos prvič podelila študentsko nagrado za esej, ki Fabianijeve urbanistične in arhitekturne principe prenaša v sedanji čas epidemije.

0
Maks Fabiani, Ferrarijev vrt, Štanjel. Gre za eno najlepših krajinskih arhitektur v Sloveniji z mediteranskim navdihom in mojstrsko umestitvijo vrta z osrednjim motivom ribnika v kraško pokrajino. Avtor fotografije: Stane Jeršič

“Nagrada je namenjena spodbujanju, razvoju in nadaljevanju arhitekturne, urbanistične in filozofske misli Maksa Fabianija,” povedo pri Ustanovi Maks Fabiani, kjer študente zadnjega letnika arhitekturne in urbanistične smeri pozivajo, naj v obliki eseja raziščejo prostor podeželja v odnosu do urbanega prostora. “Tako urbani kot ruralni prostor se v času pandemije radikalno spreminjata. Spreminja se jima značaj, posamezni urbanistični elementi dobivajo nov pomen, pojavljajo se novi scenariji povezovanja in sobivanja različnih programov.” Eseje bo ocenjevala strokovna komisija, nagrajenec pa bo prejel nagrado v višini 1.500 €. Več ŠTUDENTSKA NAGRADA UMF 2021.

Maks Fabiani: Vizionar v velikem in malem merilu

Maks Fabiani je prvi arhitekt svojega časa z doktoratom iz urbanizma. Univerzitetni profesor na Dunaju, arhitekt, krajinski arhitekt, slikar, pisatelj, inovator, humanist, popotnik, politik in vizionar. Na dunajski Tehniki je bil študent, diplomant in tesen sodelavec profesorja Otta Wagnerja. Bil je osebni svetovalec za področje umetnosti pri prestolonasledniku takratne habsburške monarhije Francu Ferdinandu. Zasnoval je prvi urbanistični načrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik, načrt pa je še danes podlaga za vse mestne urbanistične intervencije. Njegovo najpomembnejše delo na področju krajinske arhitekture je zasnova Ferrarijevega vrta v Štanjelu na Krasu.

Skupni imenovalci Fabianijevega opusa so čistost linij, izreden občutek za preprostost, sinteza med tradicijo in inovativnostjo, dinamičnost in visoka stopnja rabnosti njegovih arhitektur.

Veliko pozornosti vzbujajo tudi vizionarski Fabianijevi pogledi na arhitekturo, problematiko takratnega časa in novo ureditev družbe povojnega obdobja, ki so ohranjeni v njegovem filozofskem spisu Acma – O duši sveta (Misli o življenju in umetnosti, 1946). Žal je besedilo ohranjeno le fragmentarno, leta 1999 pa ga je v slovenskem prevodu izdala Ustanova Maksa Fabianija.

Njegova dela najdemo v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Poljskem in na Hrvaškem.

Besedilo povzeto po: Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik (razstava, avtorja: Stane Jeršič, Bojana Čampa, 2021)

Prejšnji članekNov obraz stanovanja v Škofji Loki
Naslednji članekCvetlični šopki v koraku s trendi: veličastna vrnitev nageljnov
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *