Čudovito dvonivojsko stanovanje, ki s terase ponuja spektakularen pogled na andsko gorovje, je skrbno opremljeno tako zunaj, kot tudi v notranjosti stavbe.

Santa Anita je zasebna rezidenca v prestolnici Čila, ki jo je prenovila in opremila Paula Gutierrez, ustanoviteljica Estudia Paula Gutierrez. Projekt je bil za arhitektko poseben: stanovanjski dupleks s pogledom na Ande ji je ponudil priložnost, da bivalne prostore napolni z umetnostjo, ki je lastnikom zelo blizu, hkrati pa stanovalcem s pomočjo prefinjene arhitekture približa fantastičen razgled.

“Vselej si prizadevam, da bi notranjost odražala osebnost lastnikov. Enak pristop sem uporabila pri opremljanju hiše v Santiagu. Ko se je name obrnila lastnica tega domovanja, je že imela zbirko pohištva iz prejšnje hiše in precej umetnin. Zdelo se mi je, da je treba ustvariti notranjost, ki bo odražala estetske in kulturne potrebe lastnikov, obenem pa poudarja njihov svetovljanski življenjski slog,” pojasnjuje Paula Gutierrez.

Razkošna veža z umetninami

Arhitektka se je prenove lotila z namenom reorganizacije prostorov. Določila je, da se iz predsobe vstopa v veliko dvonivojsko vežo, ki povezuje glavne prostore. Ta prostor z velikim volumnom pričara svečani sprejem in stanovalce, kot tudi obiskovalce z vedrimi barvami vabi v srce hiše. V predsobi je tudi niša z dvigalom; ta je odeta v temne barve, da v njej izstopa umetniška slika Javierja Tora Bluma.

V dvonivojski veži, ki je zasnovana kot razstavni prostor s stenami v različnih barvah, so premišljeno razvrščene velike slike in bronasta svetilka Hervea Van der Straetena, keramični izdelki Andree Arrivillage, ki so umeščeni pod stopnišče, pa so se iz uporabnih prelevili v razstavne predmete.

Povezanost prostorov

Okna v dnevni sobi, pisarniškem prostoru in jedilnici ponujajo pogled na veliko teraso. Oblikovalka je želela ustvariti posebno vzdušje s prefinjenimi poudarki v jedilnici, kot tudi z bogatim dekorjem v domači pisarni. Pisarna in jedilnica sta opremljeni z maroškimi usnjenimi preprogami. Knjižni regal, zasnovan v studiu Paule Gutierrez, zelena žametna zofa Russell iz podjetja Minotti, klubska mizica Louise iz Moltenija in fotografija neapeljske banke Massima Listrija pa dajejo celotnemu prostoru edinstveno perspektivo.

Bivalni del vabi k razmišljanju

Dnevna soba je bila skoraj v celoti rekonstruirana. Oblikovalka je poskrbela za kontrast tega prostora v primerjavi s preostalimi deli doma, tudi za dekoracijo je izbrala drugačno barvno paleto. Močno je poudarila prehodnost tega prostora. Z enostavnimi linijami pohištva je dosegla učinek gibanja in vzpenjanja. Stoli D.154.2, ki jih je oblikoval Gio Ponti, kavč Minotti in ovalna klubska mizica pričarajo igro gibanja. Najbolj imeniten kos opreme v dnevni sobi je kavč angleškega proizvajalca oblazinjenega pohištva George Smith, za katerim je obešena slika v Argentini rojenega akademskega slikarja Alejandra Coruheire. Izbrano mesto je v kotu dobila tudi modra glava – skulptura Benjamina Lire. Preproga, mizice in drugi detajli so izdelani po naročilu. Z barvami stene in tal v sivosrebrnih odtenkih, kot tudi z izbrano opremo so ustvarili prostor, ki vabi k razmišljanju in povezovanju s pokrajino.

Pomirjajoča spalnica

Glavna spalnica po odtenkih in izboru materialov ponuja barvno nadaljevanje zgodbe iz predsobe. Pohištvo je minimalistično, vendar obogateno s teksturami, prostor krasijo tapiserije, zavese, volneni in lani tekstilni izdelki zagotavljajo potrebno toplino. Kot vrhunec prostora je preproga z napisom “love”. Gre za ikonični napis, ki je oblikovalca Roberta Indiano povzdignilo med kultne oblikovalce.

Zunanjost v objemu gorovja

S prostorne terase se odpira spektakularen pogled na Ande. Zunanji prostor je zahteval skrbno oblikovanje in opremljanje. Zanj je oblikovalka izbrala pohištvo podjetja Kettal v rožnatih, sivih in terakotnih odtenkih, ki se čudovito povezujejo z okoliško pokrajino. Skupaj z krajinsko oblikovalko Macareno Calvo iz biroja Calvo y Elgueta je Paula Gutierrez zasnovala vrt v lončkih, kamor so posajene rastline z majhno potrebo po vodi, ki pa ostanejo zelene vse leto.

Fotografije: Cristobal Valdes