Družina Wenzel si je ustvarila dom med zidovi baročne zidanice Štok v Ritoznoju, a četudi si sami nasadov vinske trte ne lastijo, so na svojevrsten način postali tesno povezani z vinogradništvom. Oče Aleš, ki goji veliko ljubezen do lesa in starin, je namreč v odpisanih vinskih sodih in odsluženi vinski opremi našel navdih za oblikovanje novih, uporabnih kosov pohištva. Iz dediščine vinarstva in velike ljubezni do rokovanja z lesom je vzklila znamka Štokwenzel.
»Naša domačija, nekoč viničarija družine Windischgraetz, se nahaja na izjemno lepem koncu Ritoznoja in se ponaša s častitljivo letnico gradnje iz leta 1690, torej ima za seboj že 335 pomladi. Njena klet je ena izmed večjih banjasto obokanih kleti te starosti v tem delu Štajerske in meri približno 90 kvadratov, kar je bilo za tiste čase veliko,« pojasnjuje Aleš, čigar starša sta hišo leta 1987 kupila na dražbi. Objekt je bil v izjemno slabem, razpadajočem stanju. A skozi leta je družina hišo, kot se za spomenik I. kategorije lokalnega pomena spodobi, skrbno obnovila v skladu s smernicami spomeniškega varstva.
Aleš pri tem omeni bogato zgodovino zidanice. Vse do druge svetovne vojne so bili njeni lastniki grofje Windischgraetz, po vojni pa so jim lastništvo nad objektom odvzeli, hiša pa je začela počasi propadati: »Če te hiše ne bi kupili mi, je danes gotovo ne bi bilo več. Že kot najstnik sem sodeloval pri obnovi pristave, zato danes poznam skoraj vsak kamen, vsak centimeter tega zgodovinskega bisera, in lahko povem, da se mi je že takrat porajalo vprašanje, kaj bi delal, da bi lahko od tega, tukaj s to okolico, živel.«
Sam že od nekdaj goji veliko ljubezen do lesa in starin, zato se je lotil zbiranja starih in neuporabnih sodov ter druge odslužene vinske opreme. Z namenom, da jo oživi v novi obliki, z novo namembnostjo. Opazil je namreč, da na tržišču ni tovrstne ponudbe, ki bi temeljila na uporabi predmetov vinske dediščine. Pred desetletjem se je tako začela pisati zgodba znamke ŠtokWenzel, ki je povezava z njihovo pristavo, nekdanjo viničarijo, ki nosi ime Štok (nadstropna stara hiša), in način življenja družine Wenzel. Zgodba, tesno prepletena s preteklostjo vinorodne okolice Ritoznoja in širše okolice ter zapuščine dediščine vinarstva.
»Vesel sem, da lahko na ta način ustvarjam in uresničujem svoje ideje in koncepte. Na ta način nastajajo povsem novi, moderni in unikatni izdelki, ki nato nekomu ponovno koristijo ter so s svojim sporočilom v ponos tudi novim lastnikom, in to je res dober občutek.«
Prvi izdelek, ki ga je Aleš izdelal iz starega soda, je bila servirna deska za kulinarično razvajanje. Pozneje se je že lotil zahtevnejših projektov, kot so stojala za steklenice ter stoječe in viseče luči iz dog ali obročev. Dobri odzivi, na katere je naletel, so mu dali še dodaten veter v krila pri naslednjih, še bolj drznih projektih. Znamka je tako prerasla v neke vrste družinsko dejavnost, saj se o določenih nasvetih in pristopih k oblikovanju posvetujejo v družinskem krogu, pri projektih večjega obsega pa sodelujejo tudi z drugimi podjetji v kovinarski in lesni branži.
»Nikoli nisem imel strahu ali ovir, da ne bi pokazal, kar delam. Imam potrebno samozavest in si zaupam. Ob vedno večjem izboru izdelkov, od različne razsvetljave iz obročev, letvic iz dog ter topljenih oziroma celih steklenic, flaškonov, izdelkov za uporabo v kulinariki in podobno, je prišlo do želje po predstavitvah na vinskih in kulinaričnih dogodkih, kjer so se izdelki super dopolnjevali s temi koncepti,« pojasni Aleš, ki ob tem izpostavi tudi skupne sejemske nastope z Društvom vinogradnikov Slovenska Bistrica na celjskem sejmišču. Sledili so še drugi vinski dogodki, npr. OrangeWine v Izoli in na Dunaju, Salon Sauvignon na Ptuju, Karakterre v Avstriji, Border wine v Italiji, 501BIODyN v Nemčiji …
Na sejmu Ambient se je znamka predstavila z lebdečo vinsko steno, ki je celovit rezultat razvoja izdelkov v preteklih letih ‒ od nosilcev steklenic iz dog, različne razsvetljave, izdelkov iz furnirja preše in sodov. Vsega, kar je Aleša pripeljalo do koncepta vinskih regalov in posledično do lebdeče vinske stene. Kot pove ustvarjalec, gre za edinstven in dobro premišljen koncept, ki bo na voljo v treh velikostih z različnimi možnostmi postavitve različnih elementov: »Opazil sem, da vinogradniki in ljudje, ki obožujejo vina, ter druga kulinarična branža potrebujejo nekaj novega, izvirnega in lepšega, kjer bodo predstavljali in shranjevali svoja vina in kulinariko. V ta koncept lebdeče vinske stene sem vkomponiral več elementov. Najprej, občutek lebdenja nam daje 40 milimetrov distance od stene in indirektna LED-razsvetljava izza stene. Nastavki, izdelani iz struženega aluminija in eloksirani, so posebej ergonomsko oblikovani, tako da se skupaj s tesnili dobro prilegajo vinskim steklenicam. Modeli nastavkov so prilagojeni klasičnim steklenicam prostornine 0,75 l in posebej zasnovani za magnum steklenice prostornine 1,5 l. Celotna konstrukcija stene je prav tako narejena iz aluminija in je prašno lakirana.«
V desetih letih se je družinsko podjetje ŠtokWenzel uveljavilo tako doma kot v tujini, na kar sta Aleš in njegova soproga Mojca, ki je prav tako pomemben steber znamke, upravičeno ponosna. A kot poudarjata, ne nameravata zaspati na krilih uspeha, temveč jima idej in načrtov za prihodnost ne manjka. Uspešno sta zaključila urejanje razstavnega prostora v domačiji, v prihodnosti pa bi rada še razširila izbor vinsko kulinaričnih vitrin in razsvetljave, za piko na i pa bi vse to združila še s kulinariko, kulturo v okviru širšega koncepta turizma.
Čeprav je znamka skozi leta iz hobija prerasla v posel, jima ostaja v veliko veselje. »Za razvoj je časa dovolj in videl bom, kaj vse mi je življenje namenilo. Moje delo je tako zanimivo in ga opravljam s tolikšno strastjo, da je že del hobija in prostega časa. Zelo rad preživljam čas z družino in prijatelji, druženje mi pomeni veliko. Obožujem kulinariko, velikokrat poprimem za kuhalnico in prav vse to povezuje tudi naše delo,« pove Aleš in doda: »Sem človek, ki v predmetih čuti njihovo sporočilo, in že vem, kaj bi iz njih lahko naredil, da bi jim povrnil življenje. Vsak kos lesa, stekla ali kovine, ki ga najdem, nosi svojo zgodbo, skrito v njem. Zame so to živi elementi z bogato preteklostjo, hranijo spomin in srečen sem, ko ponovno zaživijo. Srečen sem, ker živim svoje sanje ‒ v naravi, z naravo, z ljudmi, ki jih imam rad, s kulturo ‒ tako, kot sem si vedno želel.«
Več >>> Štokwenzel
