Iz skednja v stanovanje: korak za korakom k legalizaciji in rekonstrukciji gospodarskega objekta

Ste kdaj pomislili, da bi svoj stari gospodarski objekt preuredili v stanovanjsko ali počitniško enoto? Da bi razjasnili kompleksnost in faznost takšnega postopka, smo se obrnili na biro Kunstel & Kikel, v katerem so pred kratkim zaključili enega takšnih projektov. Arhitektka Ana Ferjanič je razložila vse faze rekonstrukcije - od izmere, preko legalizacije pa do izvedbe.

0

Želja naročnice je bila preureditev skednja, ki je odslužil svojemu namenu, v privlačno bivalno enoto, namenjeno vikendu. V domači kraj bi se tako lahko vračala, uživala v naravi in tu z družino preživljala počitnice.

Objekt v sedanjem stanju

1. Idejna zasnova

Začeti je potrebno z natančnim posnetkom stanja

Sprva je bilo potrebno izdelati natančen posnetek objekta – ga premeriti in izrisati. Naročnica je arhitektom zaupala svoje želje in zahteve, le-ti pa so objekt nato virtualno preoblikovali tako, da je zadostil njeni viziji. Ohranili so nosilno konstrukcijo skednja in gabarite zunanjosti, predlagali pa so, da se umaknejo lesene prekle in jih nadomesti z večjimi zasteklitvami. V notranjosti so izpostavili dve nadstropji: v centralnem, dvovišinskem delu pritličja je zasnovana jedilnica z dnevno sobo ter kaminom; v nižjem delu so umeščeni vhodni prostori, dnevne sanitarije, kuhinja in kabinet. Leseno stopnišče, ki ovija dimnik kamina, nas povede v nadstropje, od koder iz lounge-a in mostovža dostopamo do treh spalnic in kopalnice.

2. Dokumentacija

Ko je določen obseg posegov v objekt, je najprej potrebno pridobiti vsa dovoljenja.

Za objekte s kmetijsko namembnostjo, ki še nimajo gradbenega dovoljenja ali pa niso zgrajeni skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, je postopek spremembe namembnosti poenostavljeno sledeč:

  • legalizacija s pripadajočim obrazcem ter z dokumentacijo za spremembo namembnosti (DSN). Pogoj za krajši postopek legalizacije je, da objekt bistveno ne odstopa od prvotnega stanja izgradnje, kar dokazujemo z arhivskimi aeroposnetki, fotografijami, izjavami sosedov ipd.;
  • vris objekta v kataster stavb s strani geodeta ter posnetek obstoječega stanja s strani arhitekta;
  • pridobitev pogojev s projektom Idejne zasnove za pridobitev projektnih pogojev (IZP);
  • priprava Projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), ki sloni na lokacijskih prikazih in tehničnih arhitekturnih prikazih;
  • priprava Projekta za izvedbo (PZI) s pripadajočimi načrti ter elaborati;
  • po dokončani izvedbi objekta projektanti pripravijo Projekt izvedenih del (PID) s predloženim dokazilom o zanesljivosti objekta (DZO), ki ga podpišeta izvajalec in nadzornik,
  • sledi pridobitev uporabnega dovoljenja, s katerim nato pridobimo hišno številko in objekt vpišemo v Zemljiško knjigo in kataster stavb kot stanovanjski objekt.

Legalizacijski postopek in s tem vezana dokumentacija za legalizacijo se od objekta do objekta razlikuje. Bistveni faktorji na podlagi katerih izberemo najprimernejši, najhitrejši in najugodnejši legalizacijski postopek so leto izgradnje objekta, (ne)varnost objekta, skladnost objekta s prostorskimi akti, odstopanje od gradbenega dovoljenja (v kolikor objekt ima gradbeno dovoljenje) in nenazadnje »poznavanje« delovanja upravne enote in njenega referenta, ki bo vodil upravni postopek za legalizacijo. Da lahko izberemo najprimernejši postopek za legalizacijo, se obrnemo na izkušenega arhitekta. “Pri nas stranki razjasnimo vsa vprašanja že na začetku, ko definiramo vse možnosti in morebitne ovire tekom projekta, ki so odvisne od občine in upravne enote, ki rešujeta tovrstne primere. Končni cilj pa je, da je objekt pravno urejen glede na trenutno stanje, kar je tudi pogoj za pridobitev subvencij za razpise za nepovratna sredstva za sanacije objektov ali turizem, na primer,” še razloži arhitektka Ana Ferjanič.

3. Odstranjevalna dela

Načrt rušitvenih del

Od splošnega h konkretnemu: kako torej Kunstel & Kikel arhitekti načrtujejo preobrazbo starega skednja v sanjski vikend? Vse se začne z rušitvami.

Konstrukcijo objekta se v celoti ohrani. Odstranijo se lesene morali, ki potekajo skozi stebre skednja, opaž s fasad ter leseni stropovi. Izvede se rušitve oziroma izreze sten za potrebe prehodov, oken in vrat. Odstrani se strešna kritina. Edini poseg v konstrukcijo je izrez lesene nosilne grede, saj je le-ta pozicionirana prenizko za dostop do spalnih prostorov. Izrezani del grede se nato nadviša z novo gredo in vpne v obstoječo.

4. Rekonstrukcija

Načrti arhitekture

Nad novo izvedenimi zidnimi izrezi se izvedejo armirano-betonske preklade, da se zagotovi statična stabilnost stene. Vgradi se stavbno pohištvo ter škatle za zunanja senčila. Objekt se v celoti izolira z minimalno 16 cm termoizolacije – fasade, streho in tla. Izvedejo se inštalacije …

5. Notranja ureditev

Vizualizacije notranje ureditve

Predlagana notranja ureditev je svetla in funkcionalna, v prevladujoči beli barvi. Le leseni in konstrukcijski elementi interierju dajejo nežne naravne poudarke. Ostala oprema je sodobna – stekleni in kovinski detajli pa v stari skedenj vnesejo obilico sodobnosti.

6. Zunanja ureditev

Načrt zunanje ureditve

Vzhodna in južna stran objekta se odpreta na leseno verando, ki iz vzhodne strani služi kot vhodni predprostor hiše, na južni pa kot razkošna terasa, povezana s svojo okolico.

Ne le, da bo staremu skednju po rekonstrukciji in pravni ureditvi zrasla arhitekturna vrednost, pač pa bo objektu narasla tudi tržna cena.

V uredništvu oddaje Ambienti se že veselimo realizacije projekta, ki bo pod vodstvom tako organiziranih in izkušenih arhitektov gotovo odlična.

Arhitektura: K&K arhitekti (Ana Ferjanič, u.d.i.a., Luka Potokar, u.d.i.a., Rok Vrenko, u.d.i.a.)

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *