Hiša pod Šmarno goro

V Ljubljani, pod Šmarno goro, smo našli hišo, v kateri se na vsakem koraku čuti odlična naveza lastnikov in arhitektov.

0

Ta hiša je zares nekaj posebnega, saj jo je arhitekt Gašper Demšar (v sodelovanju z Miho Mačkom) oblikoval za družinske prijatelje. Iztok in soproga sta hišo kupila v četrti podaljšani fazi in nemudoma prosila Gašperja za projekt adaptacije. “Ker hiša še ni bila v celoti izdelana, nam je ponujala veliko možnosti za naše nadaljnje intervencije. Dejansko smo začeli z rušitvami,” pove arhitekt. Ena od večjih rušitev je bil del nadstropne plošče, ki je dnevni prostor odprl vse do slemena strehe.

V približno 70 m2 veliko pritličje so umestili velik bivalni prostor, v katerem so nanizani funkcionalni kotički – kuhinja, jedilnica, kamin, glasbeni kotiček, družinski kavč. Med njimi je prav gotovo najbolj impozanten kuhinjski otok. “V izvornem projektu je bil otok vrisan drugače, zasukan za 90 stopinj. Ko sva ga v tlorisu zavrtela, pa je kuhinja naenkrat bolje zafunkcionirala – po dimenzijah, po razstojih, po funkcionalnosti,” pojasni arhitekt. Otok je zaprt z bakrenimi ličnicami in prekrit s krtačenim in žganim granitom. “Kamen dejansko deluje kot koža. Na otip je mehak, saj ni popolnoma gladek, pa se vseeno zelo dobro čisti.” Otok, ki je obilno osvetljen z dnevno svetlobo, pa zvečer tudi sam postane svetilo: LED trak, nameščen na spodnjo stran otoka, namreč oddaja toplo svetlobo.

Prav premišljeno umeščena osvetlitev soustvarja prijetno, izvirno atmosfero v tem domu. Namesto iz vidnih svetil svetloba marsikje prihaja od tam, kjer je ne pričakujemo. “Z LED svetlobo ustvariš prijeten ambient, ki ga lahko reguliraš in prilagajaš. Ključno pa je to, da te ne zanima samo svetilo, ne zanima te njen dizajn, ampak je pozornost zares usmerjena na svetlobo.”

Po lebdečih stopnicah nas pot vodi še v nadstropje, ki pa je z galerijo dobro povezano s pritličjem. “Ko smo doma, smo družina, smo enota in četudi je kdo od nas v zgornjem nadstropju, se še vedno pogovarjamo – včasih pač samo malo bolj naglas,” se pošali lastnik. V nadstropju najdemo spalnice in kopalnice; pozornost pa nam ukrade zakonska spalnica, ki se preko steklene tuš kabine nadaljuje tudi v kopalnico. “Želela sva čim bolj pregleden prostor. Jasno pa je tudi, da ni nič narobe, če partnerja gledaš, medtem ko se tušira.”

Bivalni del se razširi še na relativno majhno, a skrbno urejeno teraso, kjer družina preživlja toplejše popoldneve. Za družino, ki je prej živela v blokovskem stanovanju, je prav to tista dodana vrednost, ki so si jo tako zelo želeli od hiše: “Na zraku si, v stiku z naravo – to je res super občutek,” je z izbiro lokacije in oblikovanjem vrta zadovoljen lastnik. Da vrta ni potrebno ne kositi, ne prav dosti vzdrževati, je poskrbel krajinski arhitekt.

Ob slovesu smo si bili enotni: družina si je ustvarila dom po svoji meri, v katerem zares uživa.

Arhitektura: Demšar arhitekti

Fotografije: Aleksander Domitrica

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *