V zadnjem nadstropju starejše stolpnice v Ljubljani je mlad par kupil stanovanje. Dobro sta vedela, kaj želita - stanovanje, ki bo pisano na kožo njuni ljubezni do dizajna, ki bo presenetilo z vsakim detajlom, ki bo vedno vznemirljivo in nikdar dolgočasno - in s tem v mislih k sodelovanju povabila izkušeno arhitektko Nino Štajner. Nina ju ni razočarala, še več, poskrbela je za vsak, še tako majhen detajl.

Čeprav sta imela mlada lastnika povsem realističen proračun in povsem običajno željo po bolje izkoriščenem in povezanem prostoru, pa se vseeno nista bala dramatičnih poudarkov in unikatnih rešitev po meri. S tem sta dokazala, da gresta lahko funkcionalnost in razkošje z roko v roki. “Zelo sem bila vesela, da sem lahko pomagala pri prenovi stanovanja za par, ki si je želel močnih poudarkov, modernističnega pohištva, pa vintage atmosfere, živih barv, bogatih tekstur in kovinskega blišča,” pove mlada arhitektka, ki z njima deli ljubezen do interierjev z močnim karakterjem.

Stanovanje v zgornjem nadstropju tipične stolpnice iz obdobja socializma je imelo zelo racionalno tlorisno zasnovo in pa enkratne poglede na Ljubljanski grad in Alpe. Čeprav je bilo zelo lepo vzdrževano, pa je nujno potrebovalo osvežitev. “Parket, položen na ribjo kost, je bil vreden obnove, ostale tlake in obloge pa smo morali nujno zamenjati. Tlorisa nismo preveč spreminjali – podrli smo eno steno in reorganizirali kopalniške elemente,” pove arhitektka.

Nato so začrtali drzno materialno in barvno zgodbo – temno zelene, vinsko rdeče, kovinske barve, orehov les, pa grafične ploščice in starana ogledala … Kljub na videz polni paleti pa stanovanje vseeno deluje zračno in klasično. “Veliki pohištveni elementi, kot so kuhinja, garderobne omare, kavč in postelja so zelo enostavni. Ti elementi bodo v stanovanju ostali dlje, hkrati pa služijo kot ozadje za ostale, bolj dramatične kose. Bele stene in minimalne linije večjega pohištva so začinjene z manjšimi, modernističnimi in vintage poudarki,” pove arhitektka.

Lastnica obožuje peko, zato je bila ena izmed njenih večjih želja prostornejša kuhinja z več delovnega pulta. Da bi ji to omogočili, je bilo potrebno zazidati ena izmed vrat v kuhinjo. Kuhinjski niz je zdaj lahko zavzel U-obliko, s čimer je lastnica pridobila več delovnih in shranjevalnih površin. Kuhinja sama je polna zanimivih detajlov: pult je izdelan iz temno sivega kerrocka z manjšimi bronastimi delci, ki se v dnevni svetlobi bleščijo, hkrati pa se barvno povezujejo s koritom, pipo in ročaji v enakem tonu. Največja zanimivost kuhinje pa so gotovo ročno starana ogledala, ki odsevajo svetlobo v skromno naravno osvetljeno kuhinjo. Lastnika sta ogledala sama postarala, zato imajo še večjo, sentimentalno vrednost.

Elegantna jedilna miza je izdelana po meri iz orehovega lesa, okoli pa se lahko – na žametne, vinsko rdeče stole oziroma na stole Lupina slovenskega oblikovalca Nika Kralja – udobno posede kar šest jedcev. Kuhinja se z velikim prebojem odpre v dnevni prostor. Tu je glavni poudarek tapeta z motivi palmovega listja, ki v sicer majhen prostor vnese teksturo, barvo in seveda, ščepec drame. Pred njo stoji kavč v kremni barvi, ob njem pa vintage barski voziček, ki s kovinskim bleskom dopolnjuje barve tapete.

V spalnici najprej opazimo modro-zeleno steno. Pred njo stoji elegantna postelja, ki jo na vsaki strani dopolnjujeta nočni omarici iz orehovega lesa. Tu najdemo še mehak boho lestenec, ki s svojo nežno roza kontrastno dopolnjuje izbrano barvno paleto. V kopalnici prav tako najdemo orehov les, tokrat v vlogi kopalniškega pohištva. A tudi tu ni šlo brez drame: keramični tlak z grafičnim potiskom majhno kopalnico vizualno poveča in jo v duhu poveže z ostalimi prostori v stanovanju.

A stanovanje še zdaleč ni končano: “Lastnika sta ljubitelja zanimivih dodatkov za dom, zato smo morali nekaj prostora pustiti tudi za zbirateljske kose. Tako je na primer stena za televizorjem prazna, a lahko vam zagotovim, da bo že čez nekaj mesecev polna uokvirjenih grafik, umetnin in družinskih fotografij,” še zaključi Nina.

Interier: Nina Štajner

Fotografije: Anže Vrabl