Danes za štirimi stenami preživimo več časa kot kadarkoli prej. S tem se naša vez z naravo krha, kar lahko vpliva na slabše počutje in zdravje posameznika. S spreminjanjem navad lahko naraščajoče negativne posledice življenja v notranjih prostorih omilimo, marsikaj pa lahko za boljše počutje storimo tudi s premišljenim izborom materialov v interjerju.
Les pomirjujoče deluje na človeka, saj ga naše telo zaznava kot domačega, kot material, ki nam je blizu že od samega začetka. Les s svojo barvo, teksturo in vonjem lahko izboljša splošno počutje v prostoru, obenem pa deluje kot blažilec stresa. Številne študije so namreč pokazale, da lahko leseni materiali v prostorih znižujejo raven stresa, kar se kaže v nižjem krvnem tlaku in srčnem utripu. Les v notranjih prostorih lahko vpliva tudi na kakovost zraka, saj nekatere vrste lesa naravno regulirajo vlažnost in oddajajo fitoncide, ki imajo antimikrobne lastnosti. V ta namen se je razvila nova smer oblikovanja – biofilno oblikovanje, ki daje prednost uporabi naravnih materialov, predvsem lesa, v interjerju.
Tako kot skozi stoletja je tudi danes večina pohištva izdelanega iz lesa. Ker ljudje v naravi preživimo bistveno manj časa kot nekoč, nam tudi stik z lesenim pohištvom lahko predstavlja neke vrste stik z okoljem, gozdom. »Les je naraven material, ki ga ni mogoče nadomestiti. In ker smo ljudje v samem bistvu še vedno povezani z naravo, čutimo posebno čustveno pripadnost do naravnih materialov, kar pomeni, da se nanje navežemo drugače kot na umetne mase. Prav les nam nudi stik z naravo tudi v zaprtem prostoru, zato je tako razširjen, saj je njegov učinek naravnost sproščujoč. Les nas navdihuje in motivira ter obenem sprošča,« poudarja Franc Tolar, vodja razvoja v enem izmed najuspešnejših slovenskih podjetij za proizvodnjo pohištva.
Ljudje les vrednotimo drugače od umetnih materialov. V nas vzbuja občutek udobja, topline in domačnosti. Všeč nam je njegova raznolikost. Raziskave so pokazale, da leseni materiali v učnem in bivalnem okolju vplivajo tudi na otroke, saj znižujejo njihov srčni utrip in zmanjšujejo stres, obenem pa izboljšajo njihovo koncentracijo in splošno počutje. Tudi v Sloveniji imamo vrsto vrtcev z lesenim interjerjem, ki so dober primer tega. Po drugi strani pa les bistveno izboljša tudi delovno okolje, saj poveča produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Številne študije so poročale tudi o bistveno boljšem spancu v lesenih objektih oziroma ob prisotnosti lesa. Posamezne lesne vrste pozitivno vplivajo na naše počutje tudi zaradi vonja, a po besedah sogovornika je danes bistveno, da vsak najde tisto, ki mu je ljuba:
»Če je nekdo navezan na eno lesno vrsto, lahko opremi svoj dom s pohištvom zgolj iz te lesne vrste. Določenim lesnim vrstam se pripisuje tudi prav zdravilen pomen – ena takšnih je gorski bor, ki oddaja prav poseben vonj. Tovrstno pohištvo še prav posebej poudarja sonaravnost in bivanje v naravnem okolju. Sicer se lesne vrste med seboj močno razlikujejo, tako po lepoti površine kot po strukturah. Če je nekomu všeč globina oreha, je le malo verjetno, da bo izbral hrast. Na srečo imamo v Sloveniji na voljo široko paleto lesnih vrst, zato lahko vsak najde tisto, ki je njegovemu očesu najbolj ljuba.«
Na splošno les iglavcev oddaja več vonja, zaradi večje prisotnosti smol, kar še dodatno pripomore k dobremu počutju v prostoru. Po drugi strani pa posamezne lesne vrste pomirjajo s svojo globino in nas s svojimi letnicami ter strukturo vabijo k raziskovanju. Po besedah sogovornika so v slovenskem prostoru med plemenitimi lesnimi vrstami najbolj čislane jesen, hrast, oreh (sploh v manjših količinah z ročno obdelanimi elementi), pa tudi češnja. Splošno pa je razširjena uporaba smrekovine, jelše in bukovine.
Leseni interjerji so vizualno privlačni in ustvarjajo prijetno atmosfero. Naravne barve in teksture lesa se lepo ujemajo z drugimi materiali in slogi, kar omogoča ustvarjanje različnih oblikovalskih rešitev, s katerimi je mogoče nagovoriti vse mogoče slogovne preference. Od lesenih talnih, stropnih in stenskih oblog do lesenega pohištva in dekorativnih elementov, prav vsak pridih narave v prostoru bistveno pripomore k boljšemu počutju. Les je dobrodošel tako v rustikalnih interjerjih, predvsem v podobi masivnih kosov, kot tudi v sodobnih in minimalističnih kosih, kjer prevladuje v kombinaciji z nevtralnimi barvnimi odtenki. Je nepogrešljiv člen skandinavskega oblikovalskega sloga, sploh lesne vrste svetlejših barv, prav tako pa si brez njega ne moremo predstavljati niti industrijskega interjerja, kjer zaživi v harmoniji s kovino. Tudi v tujini nadvse priljubljeni japandi slavi prisotnost lesa in naravnih materialov.
»Omejitev pri vključevanju lesa v interjer praktično ni. Gre samo za osebne preference vsakega posameznika in povezovanje lesa s preostalimi materiali. Prav zato se slovenski proizvajalci trudimo, da je tudi pohištvo napredno, da ga je oblikovno mogoče povezati s sodobno tehniko in trendovskimi materiali, kar mu daje večjo funkcijsko in oblikovno vrednost,« še zaključi Franc Tolar, po njegovih besedah sodeč pa bo les tudi v prihodnosti prednjačil v interjerju. Pa ne le zaradi svojih blagodejnih učinkov na zdravje in počutje uporabnika, temveč tudi zahvaljujoč izjemnim estetskim in funkcionalnim lastnostim.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Naslovna fotografija: Unsplash
