Tokrat vam predstavljamo izjemno zanimivo in plodovito sodelovanje med slovenskim arhitektom Gregorjem Drobničem ter naročnikoma, Francozinjo in Američanom, ki sta Gregorju zaupala opremo 220 m2 velikega penthouse stanovanja v Berlinu. Iz mešanice vseh vplivov - eklektičnega berlinskega, sofisticiranega francoskega, ležernega ameriškega in preciznega slovenskega - je nastalo presunljivo stanovanje. Oglejmo si ga!
“Moja naročnika sta digitalna nomada,” pogovor z Ambienti začne Gregor Drobnič, ustanovitelj studia za notranje oblikovanje Otto von Berlin s sedežem v nemški prestolnici. “Svoj poklic opravljata online. Ker sta želela izboljšati svoj življenjski standard, sta se preselila iz New Yorka v Berlin.” V Evropo so ju privabile cenješe najemnine, saj sta si tu lahko za enak mesečni strošek privoščila kar 150 m2 večje stanovanje: in ker oba delata od doma in hkrati doma rada gostita prijatelje, je malo več kot dvesto kvadratnih metrov veliko stanovanje v centru Berlina idealno zanju.
Da se stanovanje deli na zasebni in javni del, je arhitekt nakazal že čisto pri vhodu. “Da gost pride v pravi del stanovanja, sem cel tloris razdelil v namišljene osi perspektive. Iz hodnika se vleče prva os vertikalno v glavni bivalni prostor, druga os pa je pod kotom 90 stopinj horizontalno preko kuhinje. Kjer se te osi srečata, stojijo največji pohištveni kosi in tu je tudi glavna, poudarjena stena s centrom,” razlaga Gregor, ki je na tem mestu postavil veliko jedilno mizo, center pa ponazoril z veliko grafiko kroga in kvadrata, ki osredišča jedilnico.
Ker sta naročnika strastna gostitelja, je bila jedilna miza tudi osrednja tema oblikovanja. Okoli nje so razporejeni udobni stoli v gozdno zelenem odtenku, izpod stropa pa jo osvetljujeta kar dva razvejana lestenca v midcentury modern slogu. Ne manjka niti manjši dnevni bar za mešanje alkoholnih pijač.
Jedilnica se organsko nadaljuje še v dnevni prostor – v vertikali oba funkcionalna kotička povezuje osrednja zelena stena s kaminom, v horizontali pa ogromna, kar 30 m2 velika mehka preproga.
Krožni motiv se kot negativ ponovi še v predprostoru: v odsevu prav tako okroglega ogledala. Oba kroga pa povezuje prav poseben sprehod po poti spominov.
“Lastnika sta imela tudi veliko zbirko grafik, ki jih prinašata iz celega sveta, zato sem predprostor ustvaril kot galerijo spominov. Ta hodnik se bo vedno dopolnjeval in spreminjal.” Na steni opazimo tudi grafično upodobitev Gregorjevega francoskega buldoga Otta, po katerem se imenuje tudi njegov studio. “Glede na to, da se skoraj z vsako stranko spustim na zelo osebni nivo in tudi po zaključenem projektu ostanem v ožjem prijateljskem krogu, je svoje mesto na steni spominov dobila tudi grafika Otta von Berlin,” zadovoljno razloži.
Zanimala nas je še izbira gozdno zelene barve, ki stanovanju da prav prefinjen karakter. “V mojih projektih ne uporabljam veliko barv. Vedno izberem glavno barvo in na njo priklopim komplementarno barvo, tako deluje moj stil bolj minimalističen. Moja naročnica obožuje sprehode po gozdu, zato sem se odločil, da bo zelena najboljša izbira glavne barve,” razloži in doda, da jo je uporabil tudi v drugih kosih – zavesah in stolih. Kot komplementarno barvo ji je izbral temno sivo; zasebne prostore pa napolnil s številnimi odtenki bež barve.
Berlinsko stanovanje je res nekaj posebnega – kljub svoji nadstandardni velikosti deluje domače in prijetno in kljub skrbno izbranim pohištvenim kosom razigrano in sproščeno. Dom, pač, z veliko začetnico.
Interier: Otto von Berlin
Fotografije: Martin Popp
