Preprečimo kondenzacijo in plesen

Površinska kondenzacija vodne pare iz zraka v bivalnih prostorih in pojav zidne plesni sta v jesenskem in zimskem času pogosta težava. Problema izhajata iz načina uporabe prenovljenih kot tudi novejših stavb. Vzroke intenzivne občasne ali daljše sezonske površinske kondenzacije na notranjih površinah toplotnega ovoja stavbe moramo prepoznati in ustrezno ukrepati.

0
kondenzacija

Če stanovanje ali hišo dobro vzdržujemo in je brez poškodb, se vlažna mesta pojavljajo med ogrevalno sezono na najbolj izpostavljenih mestih toplotnega ovoja stavbe, in sicer na hladnejših zunanjih stenah in vogalih, še posebej na mestih toplotnih mostov. Ta pojav zasledimo tudi na mestu vgradnje oken ali na toplotno najšibkejših delih zunanjega stavbnega pohištva. Vendar pa na pojav kondenzacije in plesni s svojim ravnanjem močno vplivamo tudi sami.

Površinska kondenzacija vodne pare na hladnih površinah je povezana predvsem s temperaturo in relativno vlažnostjo zraka v prostoru, kar lahko preprosto uravnavamo, medtem ko na toplotni zaščitni ovoj stavbe ne moremo vplivati brez gradbenega in investicijskega posega. Na površinsko temperaturo na notranji strani zidu vplivamo tako, da prostor stalno ogrevamo na ustrezno visoko temperaturo. Prekinitve v ogrevanju in želja po zniževanju temperature v prostoru povzročijo tudi zniževanje površinske temperature. To se zgodi še posebno na kritičnih mestih, kar privede do močnejše kondenzacije vodne pare na teh površinah.

Uporaba stanovanjskih prostorov se je v zadnjih desetletjih močno spremenila. Prostore ogrevamo na nižjo temperaturo, prav tako jih manj prezračujemo. Razlogi so v pomanjkanju časa za odpiranje oken na prepih, prav tako so z novimi okni postale naše stavbe bolj zrakotesne. Temperatura zraka v prostoru je tako nižja, še bolj pogosto pa je problematična izredno povišana relativna vlažnost zraka, ki včasih celo presega 60 odstotkov.

kondenzacija

Kaj lahko storimo sami?

Prvi ukrep je stalno ogrevanje stanovanjskih prostorov na ustrezno visoko temperaturo. Če je ogrevanje preslabo in nestalno, bodo izpostavljene zunanje površine hladnejše in površinska kondenzacija vodne pare pogostejša.

Drugi ukrep je učinkovito prezračevanje prostorov. To naj bo kratkotrajno in intenzivno, ter večkrat na dan. Število zračenj je povezano z intenzivnostjo uporabe prostora, z izvori vlage, njegovo površino in prostornino. Najboljši kazalec je relativna vlažnost zraka, ki je ob ustreznem prezračevanju pozimi nizka, tudi pod 40 odstotkov.

Ob tem je potrebno upoštevati tudi druge ukrepe, predvsem v prostorih z intenzivnimi izvori vlage, kot so kopalnice in kuhinje. V času kuhanja moramo uporabljati napo ali dodatno zračiti prostor. Pogosto pri opremljanju ne upoštevamo pravila, da mora zrak oblivati pohištvo s toplim notranjim zrakom. Ob neizolirane ali slabo izolirane zunanje stene ne bi smeli vgrajevati omar, saj s tem onemogočimo ali celo preprečimo kroženje zraka.

Preventiva pred pojavom zidne plesni je tudi energijsko bolj učinkovit toplotni ovoj stavbe. Če je stavba dovolj dobro toplotno izolirana, se stene pozimi ne bodo preveč ohladile in ne bodo postale vlažne.

Da bomo preprečili neželene pojave kondenzacije in plesni, je pomembno, da stanovanjske prostore uporabljamo. Pogosto se težave pojavijo v večjih hišah, kjer nekaj prostorov ali kar cele etaže ne uporabljamo in zato tudi ne ogrevamo in prezračujemo.

Z upoštevanjem zgoraj naštetih nasvetov bomo preprečili razvoj plesni, ki se razvijejo na stalno navlaženih stenskih površinah in pomenijo tveganje za zdravje. Predvsem škodijo dihalnim organom in poslabšajo alergije.

Vir fotografij: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *