Biro Detajl in celota je zasnoval interier, kjer nobena dimenzija ni zanemarjena: zgibano, origamiju podobno pohištvo ustvarja prostor, teksturirane stene in drsna vrata poudarjajo dvodimenzionalno komponento, linijske dekoracije pa dajo piko na i celotni kompoziciji.
Druga dimenzija
Arhitektki Mateja Lužovec in Marjetka Lužovec Hrvatin sta poudarjene stene obložili s posebno cementno oblogo, ki s teksturo površine in neenakomernostjo barve v prostor vnaša žametno kvaliteto. Kot nasprotje tej temni, težki in teksturirani površini se po celotni hiši pojavljajo lahkotna drsna vrata, ki za seboj skrivajo kuhinjski niz, vgradne omare ali pa celo čisto novo dimenzijo predprostora. Ker vgradne omare nimajo izrazitih ročajev, v svojem zaprtem stanju ustvarjajo enovite dvodimenzionalne ploskve, ki pa s svojim ritmom na preprost, a učinkovit način v interier vnesejo potrebno dinamiko.
Navdih z Japonske
Podobno kot tematika sivih površin se ponavlja tudi subtilen japonski pridih. Vzorci, umetelno zgibano pohištvo, ambientalne lanterne in geometrisko kompleksno stopnišče nas spominjajo na origamije, rižev papir in japonske tradicionalne grafike.
Linijski poudarki
Kot rdeča nit pa se skozi ambient vlečejo tudi tanke črne linije, ki poudarjajo in v enotno zgodbo vežejo vse pohištvene elemente. Tako nad jedilno mizo visijo reflektorji, ki jih v popolnem ravnovesju drži zanimiva geometrijska kompozicija kablov. Podoben motiv se ponovi tudi nad stopniščem, kjer kablovje tvori še kompleksnejšo, trodimenzionalno strukturo. Tanke linije najdemo tudi na tapetah, na keramiki, preprogah, pregrinjalih, okrasnih blazinah in drugih dekorativnih dodatkih.
Tako kompleksen interier težko razumemo na prvi pogled. Za njegovo razumevanje se moramo skozenj premikati, odstirati zastrte površine in preizkušati nove kompozicije. Da bi ga popolnoma razumeli in obvladovali, moramo z eno besedo v njem – bivati.
Interier: Detajl in celota (Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec)
Fotografije: Blaž Zupančič
