Vrt v Stanežičah pri Ljubljani je primer vrta, na katerem človek ukroti naravo po svoji meri. Alenka in Matija negujeta vrt, na katerem ni naključnih gostov. Rastline in živali so premišljeno izbrane in za njih lepo skrbita.
Vrt obdaja hišo, ki je zrasla pred četrt stoletja. Postavila sta jo na nekdanji njivi, velik del pa sta namenila vrtu, ki je začel nastajati šele po vselitvi. Vsebino vrta sta zasnovala s pomočjo vtisov, nabranih med obiski angleških vrtov, k izboru rastlin pa je prispevala knjiga o iglavcih, ki so ustrezali njunima predstavama o stalno zanimivih vrtnih pejsažih. Prvotni izbor dreves sta z leti popravila, saj je marsikatero drevo ušlo njunemu nadzoru, zato je moralo odstopiti mesto nižje rastočemu.
Pravokotno oblikovani vrt obdaja zidana ograja, zato sta lastnika pravilne oblike omilila s krožnimi in vijugastimi linijami gred ter osrednje trate. Rahlo valovit teren prispeva k naravnemu vtisu. Prevladujejo manjša drevesa in grmi, ki jih Alenka in Matija z redno rezjo oblikujeta v velikosti, primerni za njun vrt. Večino predstavljajo različice ceder, klekov, brinov, smrek, tis, borov in drugih iglavcev. Nasprotje koničastim listom predstavlja nekaj prekrovnih in nižjih listopadnih grmov, okrasnih trav in host. Kombinacija naštetega predstavlja dinamično združbo.
Tla med rastlinami so dosledno prekrita z zastirko iz drobljenega lubja, ki ponekod preide v prodnato preprogo.
Največje občudovanje zasluži trata. Matija bi lahko napisal priročnik o njej, saj jo neguje do popolnosti. Pred nastankom je veliko pozornost posvetil sestavi prsti. Po angleškem zgledu trato kosi nizko s pomočjo vretenaste kosilnice, vsake tri do štiri dni. Gnojilo dodaja na dva meseca, mah uničuje z zeleno galico. Trato obvezno prezrači in vanjo vtira kremenčev pesek. K popolnosti prispeva tratni rob: vsakih nekaj let vzporedno z robom namesti gumijasto cev in tesno ob njej obrezuje rob s pomočjo olfa noža. Plevel se ne utegne vrasti, ker ga Matija prej izpuli.
Ko je po začetni ureditvi vrta ostal kup zemlje, sta Alenka in Matija sklenila postaviti skalnjak. Poklicni vrtnar je pripeljal velike skale, ki sta jih obsadila z nizkimi grmi, nad katerimi se dviga obrezana brestova krošnja. Pred skalnjakom leži manjši ribnik z lokvanji in japonskimi krapovci.
Matija povzame pomen vrta za oba: »Res sva veliko na vrtu. Če vzamem kosilnico ali škarje za rob trate ali za manikiranje dreves, je to za mene užitek in sprostitev. Pozabim na vse druge stvari in na koncu uživam.«
Fotografije: arhiv lastnikov
