Hiša v Zasavju, ki stoji na strmem bregu manjše vasi v sklopu stare domačije, je lep dokaz, da je mogoče tudi pri novogradnji upoštevati tradicijo in hkrati postaviti ambientalno drzno in tehnološko sodobno hišo. Povrh tega je nova hiša tako dobro umeščena v krajino, da skoraj ni videti razlike med nekdanjo, 120 let staro domačijo, in novim domom mlade družine.
Lastnika sta najprej preverila možnost, da bi staro hišo obnovili in jo prilagodili sodobnemu načinu življenja, a se je izkazalo, da bi bili stroški zaradi nujnosti novega temeljenja preveliki. Zato sta se odločila za novo sodobno leseno lahko hišo, a v okviru gabaritov nekdanje stavbe in na istem mestu. Pri podiranju stare hiše so pazljivo shranili ves star, uporaben les, kamenje iz porušenega zidovja so uporabili za zunanje ureditve, s starimi strešniki pa prekrili kmečko poslopje na domačiji.
STARA HIŠA
Arhitektom iz biroja Riba arhitekti sta lastnika povedala, da ne želita balkona, garaže in kleti. Stari les sta želela uporabiti v novi hiši in res je danes mogoče star les, termično obdelan in nažagan na fasadne letve, videti na novih vhodnih vratih, lesenem delu fasade in kot del opaža v notranjosti. Ljubezen do izročila je vodila lastnika, da sta v novi dom postavila tudi stare skrinje, stole, mizarski ponk in še marsikaj.
Že zunanjost hiše, posebno pa notranjost, daje vedeti, da je osnovni gradnik les. Hiša je grajena deloma kot skeletna lesena gradnja, deloma pa klasična. Del spodnje etaže je z betonsko konstrukcijo usidran v strm breg. Hiša stoji izrazito v smeri vzhod-zahod.
Posebnost je koncept hiša v hiši. Arhitekti so izhajali iz dejstva, da bivalni prostor zahteva večjo kvadraturo kot spalni del, zato so nočnemu, torej spalnemu delu, namenili manjšo površino in ga umestili v nadstropje. Zgornja etaža se nalaga na spodnjo, prav tako se ena streha nalaga na drugo. Preplet dveh ostrešij je osrednji konstrukcijski in vizualni poudarek do slemena odprtega osrednjega bivalnega prostora – jedilnice, zunaj pa je dvojnost konstrukcije vidna na zatrepnih fasadah in tudi na vzdolžni južni fasadi, kjer se dolga pritlična dvokapnica zaje v osnovni volumen hiše.
Upoštevali so tudi zahtevo lastnikov, naj bodo v pritlični etaži vsi prostori, ki omogočajo celovito bivanje, torej tudi možnost ureditve enega prostora v spalnico, če bi bilo to kdaj potrebno zaradi bolezni. Ta soba je trenutno delovni kabinet oz. soba za goste. V zgornjem nadstropju so spalnica staršev, kopalnica, otroški sobi in prostor za glasbeno udejstvovanje.
Južna fasada z velikimi panoramskimi okni ponuja lep razgled na dolino. Da bi notranjost hiše obvarovali pred pregrevanjem, so vzdolž južne fasade zasnovali velik napušč, ki poleti ustavlja sončne žarke, pozimi pa jim omogoča pasivno ogrevanje notranjosti.
Nova hiša je opremljena z večino sodobnih tehnoloških značilnosti, kot so centralna rekuperacija, talno ogrevanje s toplotno črpalko in sodobna strešna okna.
Razmeroma velik strešni naklon in umeščenost hiše v strm breg sta narekovala vgradnjo strešnih oken, saj so le tako lahko v osrednjem dvovišinskem bivalnem prostoru omogočili zelo dobro osvetljenost z naravno svetlobo. Tako so na južni strani strehe vgradili kombinacijo strešnih oken, ki ponujajo številne prednosti.
»Strešna okna lahko vgradimo v kombinacije. Tukaj so vgrajena eden poleg drugega. Prednosti so zagotovo v tem, da večja, kot je površina oken, večji je vpad dnevne svetlobe v prostor. To je še posebej vidno takrat, ko so strešna okna vgrajena višje proti slemenu in dovajajo obilico zenitalne svetlobe v globino. To je res edinstvena specifika mansardnih prostorov. Druga zadeva je pogled navzven. Se pravi, širše kot je polje, več je pogleda v naravo. Ta ločnica med zunanjim in notranjim prostorom izgine, s tem pa tudi povežemo notranji prostor z zunanjim. Tretja zadeva pa je, da s svetlobo in pogledom navzven prostor dobi tudi na tisti prostornosti in atraktivnosti,« o pomenu kombinacije več strešnih oken pove Neža Močnik, u.d.i.a. iz podjetja VELUX ter doda, da so elektrificirana strešna okna v tem primeru opremljena tudi z roletami. »Da lahko prostor zaščitimo pred pregrevanjem, je nujno strešno okno opremiti z zunanjimi senčili. V tem primeru so uporabljene rolete, ki zelo aktivno preprečujejo pregrevanje. Hkrati pa tudi zagotovijo temo, kadar je to potrebno.«
Družina je po poltretjem letu bivanja v novi hiši več kot zadovoljna; člani uživajo v domačnosti prostorov, v katerih si podajata roka preteklost in sodobnost.
Arhitektura: RIBA arhitekti
Fotografije: Janez Marolt
